Župnija Prihova, ki se razprostira sredi štajerskih vinorodnih gričev in hribov, se ponaša z župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete, ki je tudi romarska pot, in podružnično cerkvijo sv. Jošta. Na Prihovi je že sedem let župnik Slavko Krajnc, ki je tudi redni profesor liturgike na Teološki fakulteti.

»V župniji ne želim izstopati. To jih zelo nagovori. Kjer je župnik v prvi vrsti, so župljani v zadnji. Zavedam se, da je moj status na fakulteti biti profesor, tu pa župnik, ki želi biti z župljani. Vedno sem si želel biti duhovnik z ljudmi in za ljudi, zame je največja izpolnitev, da sem delivec svetih zakramentov, da posredujem Kristusa, liturgija pa mi omogoča vstop v pravo svetišče, ki je Kristus. Tudi pastoralno delo mi omogoča, da vstopim v svetišče Duha, v svetišče Kristusa, ki je srečanje z Gospodom. Kot predavatelj govorim o vsem tem, na župniji pa vse to, o čemer govorim, tudi doživim. Moje poslanstvo predavatelja liturgike brez izkušnje liturgije bi bilo kot suha zemlja brez dežja.«

Domačnost in toplina

Župnik Slavko Krajnc vidi, da so za župnijo pomembna živa občestva in prizadevanje za gostoljubnost. »Božje gostoljubje, ki se kaže v tem, kar obhajamo, mora ŽPS in z njim posamezne skupine in posameznike graditi in izražati.«



Na Prihovi ministrirajo tudi dekleta. »Če ne bi povabil deklet, kaj menite, kje se bodo ta dekleta naučila gostoljubnosti pri oltarju? Oltar bi ostal nekaj oddaljenega kakor tudi bogoslužje.«

V župniji je 19 ministrantov in ministrantk, ki jim je ministriranje v veliko veselje.

Foto: Tatjana Splichal

Več o župniji Prihova lahko izveste v novi številki Družine (let. 67, št. 48).