Letošnjega tradicionalnega romanja k svetišču na zahodnem bregu reke Jordan se je po navedbah Radia Vatikan udeležilo okoli tisoč vernikov. Slovesno bogoslužje na nedeljo Jezusovega krsta je tudi tokrat obhajal kustos Svete dežele, p. Francesco Patton.

Ni voda tista, ki očisti Kristusa, ampak Kristus posveti vodo

Bogoslužje se je začelo v frančiškanskem samostanu Dobrega Pastirja, od koder so frančiškani v slovesni procesiji odšli do brega reke Jordan, kjer so obhajali sveto mašo. Kustos Patton je v nagovoru poudaril, da je kraj, kjer je bilo veliko let minsko polje, danes »polje miru, češčenja in molitve. Ko Jezus stopi v vode Jordana in se da krstiti Janezu skupaj z grešniki, izrazi solidarnost Boga z grešnim človeštvom, to je z vsakim od nas, ter namero Boga, da reši celotno človeštvo in vsakega izmed nas,« je pojasnil p. Patton.

Kraj, kjer je bilo veliko let minsko polje, je danes polje miru, češčenja in molitve.

Po njegovih besedah »ni voda tista, ki očisti Kristusa, ampak je Kristus tisti, ki posveti vodo. To je pomen učlovečenja Božjega Sina. V trenutku, ko Kristus začne obiskovati grešno človeštvo, začne grešno človeštvo doživljati Božjo dobroto, ljubezen, svetost in zveličanje. Ni Bog tisti, ki se 'pokvari' zaradi stika z nami, ampak smo mi tisti, ki se 'posvečujemo' ob stiku z njim.« Po koncu svete maše so frančiškani poromali do grškega pravoslavnega samostana v bližini Jerihe, ki že stoletja velja za goro, kjer je satan skušal Jezusa. Dan molitve so sklenili z branjem evangeljskega odlomka, ki pripoveduje o tem dogodku.

Romanja od leta 1642

Dokazi o obhajanju spomina na Jezusov krst ob reki Jordan segajo v 6. stoletje in frančiškani kustodije Svete dežele so tja romali vsaj od leta 1642. Danes na zahodnem bregu reke Jordan (Qasr al-Yahud) stoji majhna frančiškanska cerkev, zgrajena leta 1956 na zemljišču, ki ga je leta 1932 kupila kustodija Svete dežele. Leta 1967 se je to območje zaradi vojne med Izraelom in Jordanijo spremenilo v 55 hektarjev veliko minsko polje, ki so ga frančiškani morali zapustiti. Izraelske oblasti so ga delno očistile leta 2000, ko je Sveto deželo obiskal papež Janez Pavel II., in za romarje odprle leta 2011.

Od minskega polja do polja molitve

Marca 2018 je združenje Halo Trust na tem območju začelo odstranjevati mine in oktobra 2020 so frančiškanom vrnili ključe zemljišča. Zgradba, ki jo upravljajo, je dvonadstropna, z dvema stopniščema na zunanji strani, ki omogočata dostop do majhne cerkve v zgornjem nadstropju. Po končanih obnovitvenih delih in zagotovitvi varnosti na tem območju je bila cerkev lani znova odprta za romarje.

Simboličnega pomena je bilo, da so frančiškani lahko po 54 letih obhajali sveto mašo v obnovljenem svetišču prav na praznik Jezusovega krsta.

Simboličnega pomena je bilo, da so frančiškani lahko po 54 letih obhajali sveto mašo v obnovljenem svetišču prav na praznik Jezusovega krsta. Zaradi omejitev, povezanih s koronavirusno boleznijo, se je lani svete maše udeležilo le okoli 50 ljudi, letos pa je bilo romarjev okoli tisoč. Pred epidemijo je kraj Jezusovega krsta vsako leto obiskalo na tisoče romarjev: po podatkih izraelskih oblasti jih je bilo leta 2017 650.000, leto pozneje pa 720.000.

Da bi kristjani ostali v deželi Jezusovega učlovečenja

Kustosa Svete dežele so pozdravili predstavniki območnih civilnih in verskih oblasti. Med njimi so bili župan, guverner in imam mošeje v Jerihi. Slovesnosti so se udeležili tudi generalni konzul Italije Giuseppe Fedele, generalni konzul Španije Alfonso Lucini Mateo, vodja političnega oddelka belgijskega konzulata Philip Haspeslagh in župnik latinske župnije Dobrega Pastirja v Jerihi p. Mario Hadchiti. Po besedah p. Maria »sporočilo praznika Jezusovega krsta vabi, naj spodbujamo ljudi, da bi ostali v tej deželi, kjer se je Jezus učlovečil«.

Dejanski kraj krsta: vzhodni breg, Betanija onkraj Jordana

Poleg svetišča, ki spominja na kraj Jezusovega krsta na zahodnem bregu reke Jordan, pa obstaja tudi področje vzhodnega brega, ki se imenuje Al-Maghtas oziroma Betanija onkraj Jordana. To leži na ozemlju Jordanije in je bilo leta 2015 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. Kot je lani v enem izmed pogovorov za medije poudaril jeruzalemski latinski patriarh msgr. Pierbattista Pizzaballa, je vzhodni breg v Jordaniji z zgodovinskega in arheološkega vidika dejanski kraj Jezusovega krsta, kar potrjuje tudi Janezov evangelij (1,28). Na jordanskih tleh so pred več kot 25 leti odkrili ruševine rimskih in bizantinskih cerkva in kapelic, samostana, puščavniških jam in krstilnih bazenov, ki so bili uničeni ob potresih in poplavah reke.

22. romanje Katoliških cerkva na jordanski breg

Na vzhodnem bregu reke Jordan v petek, 14. januarja, prirejajo 22. romanje Katoliških cerkva na kraj Jezusovega krsta. Dogodek vsako leto organizirajo na drugi petek v januarju. Sveto mašo v cerkvi Kristusovega krsta, katere gradnja je skoraj končana, bo daroval jeruzalemski latinski patriarh Pierbattista Pizzaballa. Kot je dejal p. Rif'at Bader, direktor Katoliškega centra za študije in medije (CCSM), se bo zaradi epidemije slovesnosti v cerkvi, ki sicer sprejme dva tisoč oseb, lahko udeležilo le tisoč vernikov, da bo zagotovljena potrebna razdalja.

Na jordanskih tleh so pred več kot 25 leti odkrili ruševine rimskih in bizantinskih cerkva in kapelic, samostana, puščavniških jam in krstilnih bazenov, ki so bili uničeni ob potresih in poplavah reke.

Svojo navzočnost so med drugim potrdili grško-katoliški melkitski nadškof v Petri, Filadelfiji in vsej Jordaniji Joseph Jbarah, latinski patriarhalni vikar za Jordanijo Jamal Khader in odpravnik poslov na apostolski nunciaturi v Amanu msgr. Mauro Lalli. P. Bader je v pripravi na romanje pohvalil prizadevanja Cerkve, jordanskega ministrstva za turizem in starine, sveta za turizem, Visokega odbora za krst, policije, skavtov in pevskih zborov.