Primož Trubar, portret. VIR: knjiga

Prvih petdeset slovenskih knjig, ki jih je dr. Kozma Ahačič opisal v knjigi Stati inu obstati, je nastajalo med letoma 1550 in 1603, ki zamejujeta ustvarjanje slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Avtor pojasnjuje, da je termin »knjiga« ob tem razumljen zelo široko, saj se med njimi najdejo tudi dela, kot sta Otročja tabla Adama Bohoriča (okrog 1579) ali Poskusni list za Dalmatinovo Biblijo (1580), kjer gre zgolj za tiskani letak oziroma poskusni odtis na enem listu. Tudi število petdeset je simbolično: delo Ta prvi dejl tiga Noviga testamenta (1557–1558) na primer štejemo kot eno samo knjigo, lahko pa bi kot samostojna dela obravnavali tudi njene posamezne sestavine: Ta slovenski kolendar (1557), Eno dolgo predguvor (1557) in En regišter, eno kratko postilo (1558). Prav tako ni v posebnih poglavjih obravnaval izgubljenih slovenskih knjig (Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae Adama Bohoriča iz sedemdesetih let, Formula concordiae Primoža Trubarja iz leta 1581 ter Pacherneckerjev katoliški katekizem Compendium catechismi catholici in Slavonica lingua iz leta 1574).

Fotografije in opisi knjige

Avtor je vsako knjigo predstavil s fotografijami in z opisom, ki ima naslednje stalne razdelke: polni naslov knjige in po potrebi prevod naslova v slovenščino (ali prestavitev iz stare v sodobno slovenščino), okrajšani naslov, leto in kraj izida, okoliščine nastanka knjige, zgoščen opis vsebine knjige, zanimivosti (tu je obravnaval najpomembnejša vprašanja, povezana z raziskovanjem posamezne knjige), ohranjeni izvodi in opredelitev pomena posamezne knjige. Podrobnejše informacije o fotografijah in izčrpne opombe so na voljo na koncu knjige.

Primož Trubar, Katekizem (1550). VIR: knjiga, str. 27

Prve slovenske knjige je ustvarjalo kar 19 avtorjev

Prve slovenske knjige je ustvarjalo kar 19 avtorjev, mnogi le s pesmimi, uredništvom ali predgovorom, devet med njimi pa tudi z vsaj enim samostojnim delom ali prevodom. Za lažjo orientacijo po monografiji navaja vse avtorje kronološko glede na sodelovanje v posameznih izdajah skupaj z najosnovnejšimi biografskimi podatki (vse druge je navedel pri obravnavi posameznih knjig, zlasti podrobno tiste, ki so bili neposredno povezani z okoliščinami njihovega nastanka).

Primož Trubar, Cerkovna ordninga (1564). VIR: knjiga, str. 113

Primož Trubar, pisec prvih slovenskih knjig

Naj od 19 osebnosti omenim le nekatere. Primož Trubar (ok. 1508–1586) se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah. Šolal se je na Reki in v Salzburgu, od koder je odšel v Trst, kjer je zanj skrbel škof Pietro Bonomo. Nekaj časa je študiral na univerzi na Dunaju, nato pa se je vrnil v Trst, kjer je bil leta 1530 posvečen v duhovnika. Univerzitetnega študija ni nikoli zaključil. Deloval je kot katoliški pridigar v Laškem in Ljubljani, a se je vse jasneje nagibal k protestantizmu. Leta 1540 se je umaknil v Trst, leta 1542 pa spet dobil službo v Ljubljani kot kanonik pri škofu Kacijanarju. Pod novim škofom je odšel najprej kot vikar v Šentjernej, leta 1548 pa se je moral umakniti na Nemško, kjer je najprej bival v Nürnbergu, nato kot pridigar v Rothenburgu (od 1548), v Kemptnu (od 1553) in v Urachu, kjer sta z Ivanom (Hansom) Ungnadom 1561 ustanovila biblijski zavod, Trubar je bil v zavodu ravnatelj. Istega leta je odpotoval v Ljubljano, prevzel tam mesto superintendenta (prvega pridigarja), se vrnil v Urach in ponovno v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1565. Med bivanji v Ljubljani in drugod ni miroval in je obiskoval številne druge kraje.

V izgnanstvu po letu 1565 se je najprej odpravil v Stuttgart, nato takoj v Tübingen, v Lauffen ob Neckarju, slednjič pa se je leta 1566 kot pridigar ustalil v Derendingenu, kjer je ostal do smrti. V Ljubljano se je vrnil za krajši čas samo še leta 1567. Je pisec prvih slovenskih knjig.

Jurij Dalmatin, Biblija (1578). VIR: knjiga, str. 189

Jurij Dalmatin, prevajalec Biblije v slovenščino

Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) se je rodil v Krškem, kjer se je do 18. leta šolal pri Adamu Bohoriču. Od leta 1565 je študiral na Wirtemberškem, leta 1569 je postal magister, leta 1572 pa zagovarjal svojo tezo. Istega leta je bil imenovan za pridigarja v Ljubljani. Bil je sprva nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta, opravljal pa je tudi mnoge druge občasne službe (pridigal je na primer na gradu Kacenštajn pri Begunjah, kot vizitator od leta 1580 obiskal vsako cerkveno občino vsaj enkrat letno, dobil leta 1584 župnijo Škocjan pri Turjaku). Zaradi tiska Biblije je bil 1580 na obiskih v Gradcu in Celovcu, leta 1583 in 1584 (do februarja) pa v Wittenbergu. Do smrti je nato bival v Ljubljani z občasnimi odhodi v druga mesta (leta 1587 je na primer potoval s Felicijanom Trubarjem na Nemško uredit zapuščino Primoža Trubarja).

Ene duhovne pejsni, uredila Matija Klombner in Jurij Juričič (1563). VIR: knjiga, str. 107

Adam Bohorič in Sebastijan Krelj

Adam Bohorič (ok. 1524–1601/1602) se je rodil pod Bohorjem na štajerski strani Save. Mladost je najverjetneje preživljal v Krškem. Leta 1547 je bil bakalaver na Dunaju, leta 1548 pa se je vpisal na artistično fakulteto v Wittenbergu. Študij je končal brez naziva magister. Bil je tudi glasbeno izobražen, vse življenje je skrbel za cerkveno petje. V petdesetih in zgodnjih šestdesetih šestnajstega stoletja je vodil latinsko šolo v Krškem, ki jo je obiskoval tudi Jurij Dalmatin. Ko so ga odslovili iz šole, je gospodaril na svojem posestvu v Krškem. Od srede 1566 do leta 1582, ko se je upokojil, je bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani.

Sebastijan Krelj (1538–1567) se je rodil v Vipavi. Študiral je v Jeni in leta 1561 dosegel naziv magister. Svojega učitelja Matijo Vlačića (lat. Flacius) - Ilirika je spremljal v službo v Regensburg, na potovanju po Istri in Kranjski pa ga je v Ljubljani leta 1563 opazil Primož Trubar in mu omogočil mesto drugega pridigarja. Po Trubarjevem odhodu je bil leta 1565 kljub mladosti imenovan za superintendenta (prvega pridigarja). Umrl je mlad v Ljubljani.

Sebastijan Krelj, Postila slovenska (1567). VIR: knjiga, str. 151

Peter Pavel Vergerij in Matija Klombner

Peter Pavel Vergerij (ok. 1498–1565) je bil koprski škof in pisec številnih del. Njegov prestop k protestantom je potekal postopoma do leta 1549, ko ga je papež izobčil. Ni pisal v slovenščini, a je imel v začetnem obdobju pomemben vpliv na Primoža Trubarja.

Matija Klombner (?–1569) je vse življenje deloval v Ljubljani. Bil je zelo goreč protestant in organizator, a ni imel globlje izobrazbe, zato je kmalu prišel v spor s Primožem Trubarjem in postal njegov najbolj vnet nasprotnik.

Jurij Juričič, Postila (1578). VIR: knjiga, str. 187

Jurij Juričič in Janž Mandelc

Jurij Juričič (?–1578, vzdevek Jurij Kobila) se je rodil v hrvaškem Vinodolu. Okrog 1560 je prišel v Ljubljano za pridigarja in zelo kmalu prestopil k protestantom. V dobrih odnosih je bil zlasti z Janžem Tulščakom. V letih 1562 in 1563 je bil v Urachu v Ungnadovi tiskarni korektor za slovenske in hrvaške tiske.

 Janž Mandelc (?–po 1605) je bil tiskar in knjigotržec. Leta 1575 je na pobudo Jurija Khisla in Jurija Dalmatina postavil v Ljubljani prvo tiskarno, v kateri je izšlo več slovenskih in nemških del. Po letu 1580 so se z njim dogovarjali za tisk Dalmatinove Biblije, a je oblast tisk prepovedala, Mandelc pa se je moral leta 1582 izseliti.

Primož Trubar, Noviga testamenta pusledni dejl (1577). VIR: knjiga, str. 180