Od začetka mandata pa do 16. novembra letos se je Državni svet (DS) sestal na 87 sejah, obravnaval skoraj 700 zadev iz svojih pristojnosti, Državnemu zboru (DZ) posredoval 127 mnenj, komisije DS pa so na 743 sejah obravnavale blizu 1600 zadev in matičnim delovnim telesom DZ posredovale 993 mnenj.

Že v prvi polovici mandata več predlogov kot v vseh prejšnjih skupaj

Kot je na seji pojasnil predsednik DS Alojz Kovšca, je bil mandat izstopajoč tudi po uresničevanju ustavnih pristojnosti DS, zlasti pristojnosti podajanja zakonodajnih iniciativ. Svetniki so namreč že v prvi polovici mandata predlagali več zakonodajnih predlogov kot v vseh prejšnjih mandatih skupaj, v drugi polovici se je trend le še stopnjeval.

Uspešni pri 15 zakonih

Tako so do konca letošnjega novembra v Državni zbor podali kar 40 zakonodajnih predlogov in bili pri tem uspešni v primeru 15 zakonov, ki jih je DZ sprejel. Za primerjavo: DS je v celotnem 5. mandatu v obdobju 2012–2017 sprejel le 6 zakonodajnih iniciativ, v DZ pa je bila uspešna ena sama.

Če bo DS ukinjen, kar je legitimna pravica DZ, bo treba razmisliti, kaj bo ta podij, na katerem se civilna družba sooča s politiko, nadomestilo.

Dejavno prispevali k pripravi paketa predlogov pokrajinske zakonodaje

»Naš pogled je bil usmerjen daleč v prihodnost, ko smo z ustanovitvijo posebne strokovne skupine dejavno prispevali k pripravi paketa predlogov pokrajinske zakonodaje kot pogoja za formalnopravno oblikovanje pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave. DS je pri tem tesno sodeloval z reprezentativnimi združenji lokalnih skupnosti in občinami,« je poudaril predsednik Kovšca.

Premišljena uporaba odložilnega veta

Izpostavil je še premišljeno uporabo odložilnega veta kot sistema zavor in ravnovesja. V šestem mandatu je namreč DS odločal o 42 predlogih odložilnih vetov, 21 jih ni dobilo podpore, 21 pa jih je DS sprejel, pri čemer jih je bilo 10 uspešnih in DZ ob ponovnem odločanju zakonov ni sprejel.

Organ, ki nadzira kakovost zakonodaje

»Za primerjavo: v celotnem petem mandatu so bili uspešni le trije odložilni veti. Verjamem, da se je tudi tako DS z delom v tem mandatu še trdneje ukoreninil v zavesti javnosti kot organ, ki nadzira kakovost zakonodaje,« je izpostavil Alojz Kovšca.

Uspešni pri zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o javnih financah

V tem mandatu so v DS odločali tudi o 12 predlogih za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti in jih 11 sprejeli. Uspešni so bili v primeru zahteve za oceno ustavnosti Zakona o javnih financah in pod vprašaj postavili temelje financiranja nevladnih državnih organov, kamor poleg DS sodijo tudi DZ, varuh človekovih pravic, računsko in ustavno sodišče.

Izjemna aktivnost, velika motiviranost in odgovornost interesom

Hkrati so državni svetnice in svetniki na pristojne inštitucije naslovili skoraj enkrat več vprašanj (343) in pobud kot je v prejšnjem mandatu (201), kar po prepričanju Kovšce kaže na res izjemno aktivnost, veliko motiviranost in odgovornost interesom, ki so jih zastopali državni svetniki in svetnice tega sklica.

Ni dovolj, da se civilni družbi le posoja prostor dvorane

»Razveseljivo je zlasti, da je civilna družba dejavno posegla po možnosti nagovoriti politiko prek DS. Za pravilno se je izkazala tudi presoja, da ni dovolj, da se civilni družbi le posoja prostor dvorane, temveč naj DS pri obravnavi vseh družbenih vprašanj pristopi aktivno kot soorganizator in skuša na podlagi mnenj vseh pomembnih deležnikov oblikovati zaključke, ki jih je možno preliti v zakonodajno iniciativo, mnenja, pobude, vprašanja ali zahteve pristojnim inštitucijam,« je opozoril Kovšca.

Razveseljivo je zlasti, da je civilna družba dejavno posegla po možnosti nagovoriti politiko prek DS.

148 dogodkov v DS

Tako se je v DS v tem mandatu odvilo 148 dogodkov: posvetov, javnih razprav, konferenc, predavanj, forumov, večinsko pospremljenih s tehtnimi vsebinskimi zaključki. 22 posebej pomembnih zaključkov s posvetov je DS obravnaval tudi na plenarnih sejah, sprejel sklepe in jih naslovil v preučitev vladi in drugim pristojnim inštitucijam.

Priznanja prostovoljcem in Rastoča knjiga

»Sodelovanje s civilno družbo je teklo tudi prek projektov, ki jih tradicionalno vodimo in podpiramo, denimo vsakoletne podelitve priznanj najzaslužnejšim prostovoljcem. V celotnem mandatu smo podelili 70 plaket in s tem izpostavili pomen in vlogo nesebičnega dela posameznika za skupnost. DS je že več kot desetletje častni pokrovitelj projekta Rastoča knjiga, ki ob spodbujanju vrednot znanja in odličnosti pomaga tudi pri krepitvi mednarodnega sodelovanja naše države,« je pojasnil predsednik.

Prvi v Evropi s sejo (in odločanjem) na daljavo

Hkrati je omenil, da se je DS v parlamentarno dimenzijo slovenskega predsedovanja Svetu EU vključil z vodenjem posameznih tematskih razprav in opozarjanjem na pomembne teme na evropski ravni in za to prejel pozitiven odziv, v času omejitve gibanja in stikov med covidno krizo pa je kot prvi v Evropi odpravil svojo sejo na daljavo in tudi odločal na daljavo.

Naš pogled je bil usmerjen daleč v prihodnost, ko smo z ustanovitvijo posebne strokovne skupine dejavno prispevali k pripravi paketa predlogov pokrajinske zakonodaje kot pogoja za formalnopravno oblikovanje pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave.

Poslavljajo se kot sodelavci, ne kot sovražniki

Ob koncu mandata se je Alojz Kovšca ponovno zahvalil vsem strokovnim službam DS za pomoč pri delu, državnim svetnicam in svetnikom pa za to, da »smo v hramu demokracije vedno znali ohraniti dostojanstvo, raven dialoga in se bomo poslovili kot sodelavci, ne pa kot sovražniki. Tega v slovenski politiki veliko manjka, od tega mandata DS se marsikdo lahko kaj nauči.«

Vrača se med navadne državljane

Vsem, ki bodo nadaljevali delo v DS, je zaželel, da bodo imeli v končnem poročilu še boljšo statistiko, kot so jo ustvarili v tem mandatu; tistim, ki – kot on – odhajajo med navadne državljane, pa je zaželel uspeh v civilnem, zasebnem in poslovnem življenju. Naposled je nagovoril še vse, ki dvomijo o upravičenosti obstoja Državnega sveta:

Demokracije ni nikoli viška

»Demokracije ni nikoli viška – in razmisleka tudi ne. Slovenija je mlada demokracija; boljše je, da o vprašanjih razpravlja več kot pa manj ljudi. Če bo DS ukinjen, kar je legitimna pravica DZ, bo treba razmisliti, kaj bo ta podij, na katerem se civilna družba sooča s politiko, nadomestilo. V nasprotnem bomo priča latentnim konfliktom, ki lahko prerastejo v večje družbene konflikte. Nenazadnje smo v DS dokazali, da se da mnoge konflikte in mnoga različna stališča zbližati in najti skupne rešitve.«

Državni svet je priznanja DS za pomembne prispevke k oživitvi procesa ustanovitve pokrajin podelil izr. prof. dr. Boštjanu Brezovniku, izr. prof. dr. Samu Drobnetu, izr. prof. dr. Borutu Holcmanu in izr. prof. dr. Gorazdu Trpinu.