Preberite si del intervjuja z Lovrom Jurečičem, ki je po poklicu kovač. Intervju je bil v celoti objavljen v reviji Najst. 

Kako si vedel, kako se sploh lotiti izdelave, če nisi nikoli prej poskusil?

Največ zaslug za vse moje trenutne veščine ima moj dedi – glavni podpornik, sodelavec, učitelj, konzultant, kolega in najboljši prijatelj. 

On mi je pokazal, kako prijeti za delo (dobesedno) in kladivo. Predal mi je znanje in še pomembneje, vame posadil ljubezen do ročne spretnosti kovaštva. 

Če se podaš v obrtništvo zaradi uspeha ali denarja, potem si obsojen na propad.

Torej kaj, prijel si kos železa in začel? 

Tako nekako. Na začetku. Sedaj imam že utečen postopek. Najprej izberem jeklo, ročaj in profil oziroma obliko noža. 

Potem jeklo kujem do željene oblike. Nož mora biti lepo raven in oster. Vanj nato vtisnem svoj znak. Potem kalim – rezilo segrejem do temperature 830 ° C in ga hitro potopim v olje. Pri tem postopku jeklo postane bolj trdno in posledično nož ostane dlje časa oster. 

Sledi postopek tako imenovanega popuščanja. Odvečne napetosti tu odpravim, tako da nož spet nekoliko segrejem (do 190 ° C). Sledita brušenje in poliranje, dodam ročaj in premaz. Na koncu pa še lepotne dodatke. 

»Nož mora biti lepo raven in oster. Vanj nato vtisnem svoj znak.« FOTO: Osebni arhiv.

Česa misliš, da bi se morali slovenski obrtniki najbolj držati ?

Včasih me razočara, ko ljudje lokalnih zgodb sploh ne poznamo in jih tako ne znamo pripovedovati naprej. Tako je tudi pri obrtnikih. Skozi izdelke pripoveduješ o sebi in posledično o svojem okolju.

Spoznal sem nekaj so-mojstrov, ki se poslužujejo raznih tujih zgodb in posledično simbolov, namesto da bi stopili iz hiše, se ozrli okoli sebe in tako naredili pripoved. Izhajati moramo iz sebe! Tako lahko tudi najbolj trdno zagovarjamo svoje »izdelke«. 

Delati moramo najprej iz ljubezni – če se podaš v obrtništvo zaradi uspeha ali denarja, potem si skoraj avtomatično obsojen na propad. 

Celoten intervju je bil objavljen v reviji Najst. Spremljajte Najst tudi na Facebooku.