Velika dvorana Mestne občine Nova Gorica je pokala po šivih in menda, po pogovorih obiskovalcev sodeč, že dolgo – če sploh kdaj – ni bila tako polna. Za vse, ki so želeli poslušati enoinpolurni pogovor časnikarke Erike Jazbar z državnikom Janezom Janšo, v dvorani ni bilo prostora, nekateri s(m)o morali večer spremljati tudi pred odprtimi vhodnimi vrati v dvorano, medtem ko je pred občinsko stavbo gostu izreklo »dobrodošlico« tudi nekaj protestnikov z druge strani.

Strateško je državnost ogrožena zlasti z demografijo, politično pa od tistih, ki so ukinili Urad za demografijo, Muzej slovenske osamosvojitve, ki dobijo ošpice, ko je treba vstati ob slovenski himni. (Janez Janša)

Rekorden obisk

»Pozdravljam vas na Trgu Edvarda Kardelja, ob ulici Borisa Kidriča, nedaleč od novega spomenika Janezu Stanovniku, in – kot še ne bi bilo dovolj – nad nami s Sabotina bdi še Titov napis,« je stanje duha v Novi Gorici plastično orisala moderatorka Erika Jazbar. Kljub temu je pogovor v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Severna Primorska pritegnil izjemno zanimanje in podrl tudi prejšnji rekord po obisku, ki ga je doslej držal pogovorni večer z Bojanom Požarjem.

Ovacije za Janšo in Možino

Občinstvo je z dolgim aplavzom in s stoječimi ovacijami pozdravilo najprej Janeza Janšo, ko je vstopil v dvorano, nato pa še televizijskega voditelja dr. Jožeta Možino, ki je bil skrit zadaj med množico. Tudi Janša pa je zaploskal ob napovedi, da bo prihodnja gostja Goriških večerov 20. oktobra ob 20. uri, ravno tako v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica, »prvo ime slovenskega novinarstva« Alenka Puhar. Z njo se bo prav tako pogovarjala Erika Jazbar.

Janša: Laž potrebuje močne, stalno prižgane zvočnike

Laž potrebuje močne zvočnike, ki so stalno prižgani. Resnica tudi potrebuje zvočnike, vendar deluje tudi, če je tišje povedana. Če pa nekdo utripa na lažeh in hoče prepričevati, da je belo črno in obratno, seveda ni dovolj, da se to samo enkrat in počasi pove, ampak je treba tako kričati, da to pride v podzavest, je razmišljanje o slovenskem »tukaj in zdaj« začel trikratni predsednik vlade.

Zgradbe, ki zgledajo najbolj trdne, so včasih najbolj trhle

»Zato je bilo treba z nacionalne televizije odstraniti še tistih nekaj par obrazov; tistih pet od 140 novinarjev informativnega programa, ki so še malo drugače poročali o drugi plati, je bilo tako motečih, da je bilo treba vse zamenjati. Zgradbe, ki zgledajo najbolj trdne, so včasih najbolj trhle. In tisti, ki take zgradbe prikazujejo kot večne, se bojijo vsakega kamenčka, ki ga ven potegneš, ker vedo, da se začno stvari potem rušiti. Ena resnica spodbudi drugo in tako gre to naprej,« je navrgel Janša.

In še to: ne pričakujte vsega od mene in od koga drugega, tudi vi morate biti glasnejši! (Janez Janša)

Še huje je, če vlade ne kritizirajo

V treh mandatih so bile vlade, ki jih je vodil, vedno napadane in kritizirane, vse, kar so naredile, je bilo razglašeno za napako, če že ne za zločin. »Toda še huje, kot če vlado ves čas kritizirajo in ti ne dajo miru, je, da vlade ne kritizirajo. Da jo samo hvalijo, da zamolčijo vse tvoje napake – potem misliš, da si vsemogočen in da je vse, kar narediš, prav. Vsak režim, ki je zatiral svobodo govora in opozicijo kot alternativo, je opozicijo srečal v praksi. Na neki točki se spregleda.«

Škoda ni le materialna

Kdaj se spregleda, je težko napovedati vnaprej, običajno pa se spremembe zgodijo, ko se jih ne pričakuje, je prepričan Janša: »Nikdar se ne sme obupati. Niti ko se zdi, da je neka stvar najbolj trdna in da ima neka stranka zgodovinsko število poslancev in je nemogoče, da se to kakor koli spremeni … Mislim, da bodo prihodnje volitve spet predčasne, pripraviti se je treba na to, kako se bo popravljala škoda, ki se zdaj dela in ki ni le materialna, temveč tudi v tem, da se poškoduje zavest, da se dela belo iz črnega in obratno. Običajno je za to, da se tovrstna škoda popravi, treba bistveno več časa kot za to, da se zgradi nekaj, kar prej ni bilo zgrajeno iz betona.«

Iluzorna pričakovanja

Ko je beseda stekla o pluralnosti medijskega prostora, je Janša odločno dejal, da je povsem iluzorno pričakovati, da se bodo medijske hiše, v katerih je drugače mislečih samo »ene par«, kakor koli spremenile in uravnotežile, da bo vsaka zgodba obravnavana z vseh zornih kotov in da ne bo propagandnih trobil levice; »lahko se zamenja direktor in par urednikov, toda če je struktura, ki se je nabirala desetletja, ko so prihajali samo posebej izbrani iz posebnih tečajev in celo družin, se to ne bo spremenilo.«

Velika dvorana Mestne občine Nova Gorica je pokala po šivih. FOTO: FB Janez Janša

Danes je domala vsakdo medij

Je pa velika razlika med časi pred 25 leti in današnjimi časi. Danes je vseeno lažje zaradi družbenih omrežij, kajti domala vsakdo je že medij: vsak s pametnim telefonom, aplikacijo, ki omogoča, da tisto, kar napiše, posname, prikaže ali nariše, vidijo tudi drugi, lahko vpliva bistveno bolj na javno mnenje kot kadar koli doslej. To torej ni več popoln monopol, je nekoliko lažje, je prepričan predsednik SDS.

Moči klasičnih medijev ni za podcenjevati

»Če verjamemo raziskavam, je še vedno več kot 60 % ljudi v Evropi in tudi Sloveniji, ki si volilno preferenco ali izoblikovano mnenje, na podlagi katerega se odloča na volitvah, ustvari prek tega, kar vidi na klasičnih medijih, zlasti na televizijah, in sliši na radiu. Ni torej za podcenjevati moči klasičnih medijev, ni pa ta moč več takšna kot pred 25 leti. Glavni problem, zakaj se ta monopol še bolj ne zrahlja, je, da se velika večina ljudi ne zaveda, da je vsakdo medij in da lahko zelo veliko vpliva.«

Veliko zgodb je sivih

Navedel je primer: če nekdo na svoj FB profil, ki ima 50 sledilcev, napiše nekaj, kar je resnica in kar stoji oziroma je refleksija na tisto, kar se dogaja, bo teh 50 ljudi delilo naprej in lahko pride do milijona ljudi. Tega se po njegovem ne zavedamo dovolj, saj mislimo, da se ne da ničesar spremeniti. »Velikokrat slike niso črno-bele. Ni na eni strani totalna laž in na drugi strani totalna resnica. Veliko zgodb je sivih, skupaj so pomešane dobre in slabe stvari, tako je pač življenje.«

Toda še huje, kot če vlado ves čas kritizirajo in ti ne dajo miru, je, da vlade ne kritizirajo. Da jo samo hvalijo, da zamolčijo vse tvoje napake – potem misliš, da si vsemogočen in da je vse, kar narediš, prav. (Janez Janša)

Vsak posameznik ima moč vplivanja

Na vrhu lestvice manipulacij je, da je predstavljen samo en del, zaradi česar si lahko ustvariš povsem napačno mnenje: »Pa težko rečeš, da se je novinar zlagal, le predstavil je samo eno plat. Zdaj, ko imamo možnosti predstaviti še drugo plat, lahko te stvari tudi uravnotežimo. Več bo tega, več bo razmišljujočih ljudi, bolj bodo stvari drugačne, vključno z volilno udeležbo. Veliko ljudi ne gre na volitve, ker misli, da se ne da ničesar spremeniti. To, da se zavedamo, da imamo sami, vsak posameznik, moč vplivanja, je v tem trenutku ključno. Lahko delajo kar koli z raznimi digitalnimi akti in cenzuro, toda tega se ne da zajeziti, to je zgolj iluzija.«

Res prelomne evropske volitve?

Na voditeljičin namig, da bodo prihodnje evropske volitve prelomne, je Janša izrazil dvom, da večina v Sloveniji misli, da bo res tako, saj je bila na prejšnjih udeležba zgolj 30-odstotna, s čimer smo povsem pri repu. »Nekateri ne verjamejo, da so te volitve kakor koli pomembne, drugi, da 9 poslancev iz Slovenije lahko kar koli spremeni v Evropskem parlamentu, ki ima 750 glasov. So pa te volitve pomembnejše, kot večina misli,« je poudaril prejšnji premier.

EU je močno zatavala

Po njegovem je EU močno zatavala. Ustanovljena je bila kot mirovni projekt v izogib ponovitvi katastrofe dveh svetovnih vojn, ki so jih povzročili Evropejci v prejšnjem stoletju. »Potem so ambicije rasle in danes je Evropa zatavana v tem smislu, da se je namesto strukturne kohezije po veliki združitvi, ki je potrebna, ker se je vzhodna in srednja Evropa priključila svetu, od katerega je bila civilizacijsko odrezana v času hladne vojne, gradila evropska birokracija, ki je postala faktor odločanja.«

Janez Janša: Zgradbe, ki zgledajo najbolj trdne, so včasih najbolj trhle. In tisti, ki take zgradbe prikazujejo kot večne, se bojijo vsakega kamenčka, ki ga ven potegneš, ker vedo, da se začno stvari potem rušiti. FOTO: Janez Porenta

Desettisoči v Bruslju želijo federalno Evropo

Danes je, nadaljuje Janša, evropska politika razdeljena na tiste, ki se zavzemajo za EU na temeljih, na katerih je tudi nastala, kot zvezo suverenih držav, ki skupaj ureja stvari, ki jih je pametno skupaj urejati (ne pa vseh), in na drugo strujo, ki ima ogromno zaslombo v desettisočih birokratov v Bruslju, ki hočejo federalno Evropo, torej eno državo, kar je popolna iluzija: »Pritiskajo, da se na evropski ravni centralizirajo tudi stvari, ki jih centralizirati ni možno in za nameček tudi z vidika upravljanja niti ni racionalno, ker ni pametno vsega odločati v centru.«

Sredina se je razbila, levica se je krepila

O konservativnih ali desnosredinskih strankah je Janša pojasnil, da sta v Evropi dve grupaciji, ena bolj konservativna in druga bolj desnosredinska – Evropska ljudska stranka in Konservativci: »To, da je nekaj zadnjih mandatov ta skupina razbita, je eden velikih vzrokov, da je stanje takšno, kot je. Ker sta Evropski parlament in v veliki meri tudi politika v drugih inštitucijah posnemala nemško politiko, kjer so imeli veliko koalicijo socialistov in krščanskih demokratov, se je ta vzorec prenašal tudi na Bruselj. Sredina se je razbila, levica se je krepila. Prihodnje volitve morajo to popraviti.«

Tudi en glas iz Slovenije lahko odloči večino

Trend je v tej smeri, kar kažejo rezultati zadnjih nacionalnih volitev po državah, članicah EU. »Torej se da, je pa zelo odvisno od tega, kako bodo ljudje vzeli resno. Če je volilna udeležba na nacionalnih volitvah 70-odstotna, na evropskih pa 30-odstotna, lahko pride do drugačnega rezultata, zgolj zaradi volilne udeležbe. Nekatere ankete napovedujejo zelo tesen rezultat, torej lahko tudi en glas iz Slovenije odloči večino in je jeziček na tehtnici,« je prepričan predsednik SDS.

Lekcija nemških Krščanskih demokratov bo zalegla

Po njegovem pa je ključ do tega, da se bo EU vrnila na svoje izhodišče, da desnosredinski oziroma konservativni blok pride skupaj, sicer ima levica lahko delo: »V vodstvu ELS je velika večina za to, ne vsi, večina pa. Tudi lekcija, ki so jo dobili Krščanski demokrati na zadnjih volitvah v Nemčiji, ko so izgubili dobljeno bitko in imajo zdaj vlado, ki dela nore in širše – ne le za Nemčijo – škodljive poteze, bo verjetno zalegla.«

Politična in strateška grožnja slovenski državnosti

Koliko je ogrožena slovenska državnost? »Gre za dve grožnji oziroma dve smeri napada: ena je politična, druga pa strateška. Strateško smo ogroženi z demografijo. Prebivalstvo v Sloveniji je med 10 najstarejšimi na svetu. Število rojstev je v zadnjih 50 letih v Sloveniji upadlo za več kot dvakrat. Nismo edini v Evropi, ampak to je bolj slaba tolažba. Za to, da se ta trend obrne, je treba narediti veliko stvari, ni pa možno čez noč. Da se bodo otroci rojevali, ni mogoče ukazati,« je opozoril.

Predmoderen način reševanja demografskega problema?

Se pa to da, kar so dokazale države, ki s stotinami različnih ukrepov in z drugačnim odnosom do družine, družinske politike, razbremenitvijo matere in očeta večajo število rojstev. »Mi smo v našem zadnjem mandatu proučili te najboljše primere, ustanovili Urad za demografijo v Mariboru, prvi ukrep Golobove vlade pa je bil njegova ukinitev. Luka Mesec je ob vladnem sklepu rekel, da je to predmoderen način reševanja demografskega problema,« se je nasmehnil Janez Janša.

Obisk tokratnega Goriškega večera je bil rekorden. FOTO: FB Erika Jazbar

Z Urada za demografijo na Urad za migracije

»Oni so za moderen način, kakšen je, pa so dokazali s tem, da so ljudi in denar z Urada za demografijo prerazporedili na Urad za migracije. In ravno te dni je vlada napovedala strategijo upravljanja z migracijami, v kateri piše, da se bodo gradile nove kapacitete.« Državnost ni odvisna zgolj od števila prebivalcev. V Sloveniji imamo ustavo, v njej piše, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na neodtujljivi pravici naroda do samoodločbe.

V Parizu 40 % novorojenčkov dobi islamska imena

Janša: »Če ni Slovencev, ni slovenskega naroda, in če ni slovenskega naroda, ni slovenske države, ki je nosilec po ustavi, ustavna kategorija. To je velik problem. Poglejte število rojstev – drastično pada. Naša statistika že dolgo ne vodi vseh potrebnih podatkov, ki bi jih morala. Prejšnji teden je bila objavljena statistika novih rojstev v Parizu, ki je pokazala, da skoraj 40 % novorojenih dobi islamska imena, ne francoskih. Zelo podobno je tudi v drugih evropskih metropolah.«

Politična grožnja državnosti

Strateško je torej državnost, tako Janša, ogrožena zlasti z demografijo, politično pa od tistih, ki so ukinili Urad za demografijo, Muzej slovenske osamosvojitve, ki dobijo ošpice, ko je treba vstati ob slovenski himni, in ki pravijo, da je proslava slovenske državnosti, na kateri so slovenska pesem, malo veselja in spominov na osamosvojitev, nekaj predmodernega.

Prejšnji teden je bila objavljena statistika novih rojstev v Parizu, ki je pokazala, da skoraj 40 % novorojenih dobi islamska imena, ne francoskih. (Janez Janša)

Za desnico je državnost ustavna kategorija, za levico le korito

»Spomnite se proslave ob dnevu državnosti junija 2021, ko je Levica organizirala vzporedno proslavo, na kateri ni bilo niti ene slovenske zastave, temveč vse kaj drugega. Za desni politični pol je slovenska državnost ustavna kategorija, nekaj, na kar smo ponosni, na kar smo dolgo čakali, kar je treba negovati, za kar se zavedamo, da ni dano enkrat za vselej, da jo je treba ohranjati in se boriti, za levo politično opcijo pa je to v glavnem korito in se skladno s tem tudi obnaša,« je bil jasen Janša.

70 milijonov za študije, 15 za gradnjo

Opozoril je še, da je bil, ko so nazadnje prevzeli vlado, poleg covida glavni problem pomanjkanje prostora v domovih za ostarele, in so ugotovili, da se je v zadnjem desetletju, do leta 2020, za študije o tem, kako rešiti problem dolgotrajne oskrbe, namenilo 70 milijonov evrov, za gradnjo domov za ostarele pa 15 milijonov. Ni torej glavni problem, da ni denarja.

»Biti morate glasnejši!«

Za konec pa je prejšnji premier zbrane še pozval: »In še to: ne pričakujte vsega od mene in od koga drugega, tudi vi morate biti glasnejši! Imate vlado, ki je nimamo ravno radi, ampak vseeno je vlada, ima inštrumente v rokah, dobila je polne vreče evropskega denarja in zelo veliko glasov v teh vaših koncih. Imate predsednika vlade od tukaj, primite ga za besedo, ne čakajte le na prihodnjo vlado! Dotlej bodo namreč veliko denarja že zapravili za druge stvari, zdaj je zato treba biti glasen.«