Naselji na začetku in koncu njegove življenjske poti že vrsto let povezuje Kosovelova pot. Tudi če vam njegove pesmi niso najbolj pri srcu, vas bo odlično označena pohodniška pot skoraj zanesljivo navdušila.

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v stari šoli ob Bazoviški cesti v Sežani, kjer sta zdaj sedež Ljudske univerze in njegova spominska soba. Od tam krenemo čez glavno cesto do župnijske cerkve sv. Martina z ločenim zvonikom. Planinski kažipot na prometnem znaku nas usmeri skozi ozko uličico na Sejmiško pot, s katere za ovinkom zavijemo navkreber v hrib Tabor (484 m). Gozdna učna pot se požene proti njegovemu vrhu, Kosovelova pot pa gre naokrog. Pri daljnovodu se svet odpre. S pogledom objamemo vasi, raztresene po Krasu, in razpotegnjeni Nanos, ki ga deloma zakriva meglena zavesa. Dež se približuje in kmalu bomo začutili prve kaplje.

Steza se spusti do avtoceste. Ta se kmalu skrije v predor, mi pa se po kolovozu vzpnemo do razpotja. Nedaleč od njega je vhod v 195 metrov globoko Brezno pri tunelu, ki je podrobno narisano in opisano na tabli. Od nje nadaljujemo mimo ograjenega pašnika in kamnite ograde do ceste ter se mimo vinogradov in pod železniško progo spustimo v Šmarje pri Sežani (307 prebivalcev).

Na prvem križišču zavijemo levo in gremo med hišami do roba vasi. Tam stopimo na kolovoz, ki ga na eni strani obdaja z mahom pokrit kamnit zid, na drugi strani pa je pod njim globoka vrtača. Z njega za ovinkom zavijemo na dolgo preseko, gremo mimo iz tal štrlečih modrih zračnikov in se pridružimo gozdni cesti.

Za križiščem, s katerega se lahko sprehodimo do jame Pustov hram, Kosovelova pot ostro zavije in se vzpne do nekdanjih vojaških jarkov. Slabih deset minut pozneje prispemo med cvetočimi rumenimi dreni do makadamske ceste. Z nje hitro zavijemo na kolovoz, ki se čez dobrega pol kilometra izvije iz objema grmičevja in se med vinogradi potegne proti Tomaju (310 prebivalcev). Hiše z rdečimi strehami se vzpenjajo po položnem pobočju. Desno zgoraj je župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, nas pa kolovoz pripelje na zahodni konec vasi. Pri tabli z narisano traso Kosovelove poti stopimo na asfaltno cesto in se sprehodimo do Kosovelove domačije.

Učitelj Anton Kosovel se je leta 1908 z ženo in otroki preselil v Tomaj, kjer je zgradil družinsko hišo. V njej je 27. maja 1926 umrl sin Srečko. Pokopališče z njegovim grobom je le kakšnih dvesto metrov zahodno od domačije. Še bliže njej pa stoji cerkev Matere Božje na starem pokopališču, ki je obdana z zanimivimi nagrobniki. Od nje lepo vidimo vzpetine v okolici Sežane, kamor se bomo vrnili po poti, po kateri smo prišli.

Kosovelova pot je zelo primerna za nekajurni odmik v samoto. Če raje hodite v družbi, pa se lahko v nedeljo, 17. marca, udeležite organiziranega pohoda po njej.

1/12