Ob široki poti pod vrhom Košenjaka sva opazila go­sto borovničevje, polno tem­nih jagod. Brez oklevanja sva odložila pohodne palice in si privoščila pojedino, ki je v začetku oktobra nisva pričakovala. Borovnice pa niso teknile samo nama: malo naprej sta iz goščave zleteli kuri in za njima še divji petelin. Na Košenjaku te ptice menda niso več pogoste. Nekoč pa jih je bilo toliko, da so mu Avstrijci nadeli ime Hühnerkogel (Kokošji vrh), pri nas pa so mu rekli tudi Kokošnjak.

Košenjak, ki po višini le malo zaostaja za Pohorjem (Črni vrh, 1543 m), leži na slovensko-avstrijski meji severno od Dravograda. Na severu se navezuje na gorovje Golice, njegova južna pobočja pa se spuščajo proti Dravi. Za Košenjak so značilne samotne kmetije, pašniki in prostrani gozdovi. V njih so nekoč prevladovale bukve (zdaj smreke), na ovršju pa so bile košenine, po katerih je gora dobila ime.

Iz Dravograda, ki ima približno 3.300 prebivalcev, peljeta na Košenjak dve enako dolgi planinski poti. Obe se začneta blizu občinske stavbe, kjer nas kažipot vabi na cesto proti Ojstrici. Še preden se ogrejemo, prispemo po njej do razpotja. Pot čez Goriški vrh zavije med hiše, pot čez Ojstrico pa ostane na cesti ob Ojstriškem potoku. Šele po slabih dveh kilometrih zavijemo z nje za ostrim ovinkom na strm kolovoz, prečkamo pašnik in se po zgornji poti vzpnemo do kmetije Komovt. Tam se pridružimo asfaltni cesti, vendar že za naslednjo domačijo smuknemo znova v gozd ter se mimo starega zidanega znamenja sprehodimo do župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja. Za njo stoji stara mežnarija, v bližini sta še podružnična osnovna šola in ograda z jelenjadjo.

Od cerkve nadaljujemo po cesti do Planinskega doma Košenjak, ki so ga uredili v nekdanji obmejni stražarnici. Od doma do vrha je tri četrt ure hoje. Steza se med rjavo praprotjo in modrimi cvetovi svečnika požene navkreber. Gozd je svetel, tla pokriva preproga rumenih, rjavih in zelenih trav. Med debli se prikaže srna in počasi odkoraka za rob, mi pa nadaljujemo zložno navkreber proti vršnemu grebenu. Tam se pot položi in potegne do razpotja, s katerega že vidimo bližnji vrh. Na njem je mejni kamen, več klopi, velika lesena skulptura ter kozolček s termometrom in vpisno knjigo (v tla pod njim sta vdelana tudi žiga).

Ker smo se na vrh povzpeli čez Ojstrico, se bomo v dolino vrnili čez Goriški vrh. Pot se takoj potopi med drevje, prečka cesti proti planinskemu domu in švigne mimo samotne domačije. Svet se odpre. Na vzhodu se v daljavi pokaže cerkev sv. Janeza Krstnika na Ojstrici. Pred nami so pod mogočno lipo trije križi in za njimi zidana, s skodlami krita kapela. Na zahodu pa se pod oblačnim pokrovom razprostira pokrajina na drugi strani Drave.

Od Treh križev se po bližnjici spustimo do cestnega križišča in na naslednjem ovinku prestopimo na kolovoz. Ko prispemo mimo nove Koprčeve kapele, skrenemo v desno do samotne domačije, pod katero je rastišče kochovega svišča. Nanj opozarja tabla nove Dravograjske poti, ki se deloma pokriva s planinsko potjo. Z niže ležečega travnika z antenskim stolpom gremo v loku do bližnje kmetije in naprej do gozda. Tam poiščemo stezo, ki nas pripelje do lovskega doma in ruševin starega gradu iz 12. stoletja. V dolini se že kaže del Dravograda z župnijsko cerkvijo in športnim parkom, mi pa nadaljujemo po makadamski cesti proti vzhodu. Z nje krenemo zadnjič skozi pas drevja, nato se med hišami spustimo v dolino, kjer si pred odhodom domov ogledamo še stari del naselja s cerkvijo sv. Vida.



OSNOVNI PODATKI

Košenjak (1522 m)
Izhodišče: Dravograd
Dostop: Iz Slovenj Gradca nadaljujemo vožnjo do Dravograda. Ko prispemo čez most na severno stran Drave, zavijemo v levo in ustavimo na parkirišču pri občinski stavbi.
Višinska razlika: 1160 m.
Dolžina vzpona: 3 ure.

Kratek opis poti: Malce naprej od občinske stavbe zavijemo na cesto proti Ojstrici. Kmalu prispemo do razpotja, saj peljeta na vrh Košenjaka iz Dravograda dve enako dolgi planinski poti: čez Ojstrico in Goriški vrh. Prva, ki gre mimo cerkve sv. Janeza Krstnika in Planinskega doma Košenjak, se bolj drži ceste. Druga, ki gre mimo razvalin nekdanjega gradu in Treh križev, pa raje ubira gozdne poti. Najbolje je, da eno izberemo za vzpon in drugo za sestop. Obe poti sta označeni, vendar markacije na nekaterih delih niso posejane prav na gosto.
Zemljevid: Pohorje, 1 : 50.000.


NEDELjSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista v Dravogradu je maša vsako nedeljo ob 9.30.