Koroška ustvarjalnost v prestolnici
Koroška ustvarjalnost v prestolnici
Koroške kulturne dneve v Ljubljani tradicionalno pripravljajo štiri organizacije: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, obe s sedežem v Celovcu, ter dve iz Ljubljane: Klub koroških Slovencev Ljubljana in Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Slednje letos praznuje 30-letnico delovanja, kar so slovesno obeležili v prvem delu sinočnje prireditve.
Predsednik Lovro Sodja se je spominjal 22. aprila 1992, ko je skupina dvanajstih intelektualcev v prostorih Mohorjeve založbe na Poljanski cesti v Ljubljani ustanovila Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva in za prvega predsednika izvolila Jožeta Kušarja, tedanjega prorektorja ljubljanske univerze. »Namen ustanovitve je bil razvijanje dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo ter spodbujanje osebnih in družbenih stikov na šolskem, umetniškem, kulturnem, športnem in gospodarskem področju,« je povedal Sodja, četrti predsednik v treh desetletjih delovanja društva; pred njim so funkcijo predsednika poleg dr. Kušarja (med letoma 1992 do 2001) opravljala še Jože Jeraj (2001 – 2006) in Peter Vencelj (2006 – 2011).
Povezovanje kulturnega prostora
Društvo je v tridesetih letih navezalo lepo sodelovanje s številnimi organizacijami, nekaj posameznikov pa je dejavnih članov že od začetka – trem posameznikom (Janezu Strgarju, Jožetu Jeraju in dr. Andreju Umeku) in osmim organizacijam: Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Galeriji Družina, Veleposlaništvu Republike Avstrije v Ljubljani in Avstrijskemu kulturnemu forumu v Ljubljani, Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in družbi MORO & KUNST je predsednik društva Lovro Sodja podelil posebna priznanja »za dolgoletno sodelovanje in pomoč. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in se društvu zahvalila za dragoceno delo »pri povezovanju in krepitvi skupnega slovenskega narodnega in kulturnega prostora.«
»Česar ne moreš napisati, moraš naslikati«
V drugem delu prireditve so v galeriji Družina odprli razstavo del koroškega slikarja in pesnika Gustava Januša. Umetnika in njegovo ustvarjanje je predstavil dr. Janko Malle, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Celovec, in ga umestil med najbolj pronicljive kulturnike, ki je s svojim pesniškim in slikarskim opusom zaslovel daleč prek vseh slovenskih meja.
»Januš je pesnik in slikar, ki se je z vidnimi črkami vpisal v evropski in slovenski kulturni prostor. Iz njegove ustvarjalnosti odseva širina, nekaj občečloveškega, njegova umetnost razkriva širok duhovni horizont, ki močno presega koroške meje,« je dejal Malle in ga označil kot »enega najmočnejših liričnih in barvitih glasov koroških Slovencev.« Navedel je besede umetnika Januša, ki jih je pred leti povedal za Družino, da »česar ne moreš napisati, moraš naslikati. Slika in beseda sta jezika, ki različno učinkujeta …«
Razstava 40 Januševih slik iz zadnjega obdobja ustvarjanja ima naslov Slike dneva, razstavo je odprla avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Elisabeth Ellison-Kramer. V galeriji Družina bo razstava na ogled do 28. aprila, ko se bodo v galeriji Družina Koroški kulturni dnevi zaključili.
Več o Koroških kulturnih dnevih in intervju z umetnikom Gustavom Janušem v tiskani Družini.