Poročilo se osredotoča na prikaz izvrševanja ustavnopravnih in zakonskih podlag v zadevah, ki sodijo v samostojno področje delovanja, in zasebnopravno dejavnost zvezne dežele. Kolegij deželne vlade je poročilo na seji obravnaval že v ponedeljek, 5. junija, pred tednom dni pa ga je »prežvečil« še pododbor za ustavna in manjšinska vprašanja deželnega zbora. Pri tem posvetu so sodelovali tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti in podali svoje ocene, je poročal slovenski program ORF.

Ugodnejše ozračje, manj napetosti, pomiritev konfliktov

Predstavniki slovenske narodne skupnosti so bili povabljeni na pobudo stranke Team Kärnten in njenega poslanca Franca Jožefa Smrtnika, ki je tudi na četrtkovi seji deželnega zbora komentiral aktualno poročilo in poudaril, da se je od memoranduma in sprejetja kompromisa v zvezi z dvojezično topografijo spremenilo marsikaj: ozračje je postalo ugodnejše, politične ostrine ni več, napetosti je manj, pomirili so se konflikti.

Dvojezične označbe mejnih prehodov s Slovenijo

Od dvojezičnih občin Smrtnik pričakuje več poguma za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, kar memorandum omogoča. Pohvalil je občine, ki so že postavile dodatne dvojezične napise, v upanju, da bodo temu zgledu sledile še druge. Predlagal je še dvojezične označbe mejnih prehodov s Slovenijo v znak spoštovanja in dobrodošlice za Slovence na obeh straneh meje, podobno se lahko naredi tudi na mejnih prehodih z Italijo.

Pomanjkljivosti pri slovenščini na sodiščih

Precej pomanjkljivosti Smrtnik zaznava pri slovenščini na sodiščih. Skupaj s svojo stranko se je zavzel za ohranitev okrajnih dvojezičnih sodišč v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah v želji, da bi lahko vsi koroški Slovenci v domačih okoljih uporabljali slovenščino tudi na sodiščih, denimo tudi prebivalci Bilčovsa, ki trenutno te pravice nimajo. Zato je Smrtnik zahteval razširitev slovenščine na uradih tudi na druge okraje.

Da bi lahko v deželnem zboru spregovorili tudi slovensko

Kot znak spoštovanja in več kot le pozitivne geste pa si želi, da bi v deželnem zboru (in tudi v kmetijski zbornici) lahko ob uradnem nemškem jeziku spregovorili tudi slovensko. Njegova skromna želja ob koncu govora pa je doživela zavrnitev predsedujočega seji deželnega zbora, Christopha Staudacherja iz svobodnjaške stranke, je še poročal slovenski program ORF.