Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Koroška, pregon, pregnanci, internacija, Karl Vouk

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 05. 05. 2022 / 06:24
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.03.2024 / 15:36
Ustavi predvajanje Nalaganje
Koroška, pregon, pregnanci, internacija, Karl Vouk
Instalacija v spomin na pregnance na dvorišču Burghofa v Celovcu.

Koroška, pregon, pregnanci, internacija, Karl Vouk

Ob letošnji 80. obletnici nacističnega pregona 227 družin koroških Slovencev – zato, ker so v svojem okolju izstopali po slovenskem jeziku in slovenski narodni pripadnosti – je Zveza slovenskih pregnancev, njen predsednik je Gregor Krištof, izdala dvojezični zbornik z naslovom 1942 Vertreibung – Pregon 2022. Pestro vsebino je uredil Karl Vouk.


»S Slovenci bomo opravili!«

Najprej so objavljene uvodne besede, ki so jih napisali: Wolgang Sobotka, predsednik državnega zbora, Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Kaiser, koroški deželni glavar, Josef Marketz, krški škof, Christian Scheider, župan Celovca in Gregor Krištof, predsednik Zveze slovenskih pregnancev.

Sledijo trije osrednji prispevki, ki bolj poglobljeno in konkretno predstavijo temo pregona.

Prva dva sta napisala priznana zgodovinarja Theodor Domej (»S Slovenci bomo opravili!«) in Brigitte Entner (Kdo so bili »drugi«?).

Eva-Maria Verhnjak Pikalo je prikazala deportacijo družine Hartmann iz Libuč.

Kultura in geografija spominjanja

Sledi uglasbitev pesniškega cikla Fabjana Hafnerja, ki jo je z naslovom Prazni peroni naredil Gabriel Lipuš.

Miklavž Komelj piše o pesmih upora.

Literaterarni prispevek je pod naslovom Pod streho neizrečenega napisala Lydia Mischulnig.

V razdelku Kultura spominjanja je najprej objavljen utrinek Janka Messnerja Na koroški gori.

Umetnostni zgodovinar iz Slovenj Gradca Marko Košan je napisal prispevek Kultura spominjanja – javni spomeniki.

Karl Vouk je prikazal t. i. geografijo spominjanja, besedilnemu opisu je dodal izčrpni pregled spomenikov obeh strani, tako proslovenskih, kot pronemških.

Instalacija s štirimi t. i. krvavimi prapori

Na koncu je razdelek Vizualna umetnost. Štirje umetniki so združili ideje v razstavi Spuren/Sledi, Installation/Instalacija na dvorišču dvorca Burghof, kjer je bil v času pregona koroških Slovencev sedež gestapa, danes pa je v njem Muzej moderne umetnosti (MMKK).

Na dvorišču visijo štirje t. i. krvavi prapori, ki spominjajo na nekdanje nacistične zastave, na njih pa so namesto kljukastega križa simbolne podobe, povezane z pregnanci.

Sodelujoči umetniki so: Verena Gotthardt (Kar ostane / Stein mit Himmel – was bleibt / kamen z nebom), Marko Lipuš (Lonec / Becher, Werkblock Babica / Cikel Babica), Tanja Prušnik, (Sledi/Spuren: 1920.2020_utopia gnp) in Karl Vouk (Vpis. Migracija_Deportacija).

Pestro vsebino zbornika je uredil Karl Vouk. Vir: https://volksgruppen.orf.at/

V spominu naroda in skupnosti ohranimo preizkušnje, ki jih je napisala zgodovina

Dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v svojem uvodniku spomnila, da se letos spominjamo osemdeset let pregona koroških Slovencev z njihovih domov.

Na to obletnico nas spominja tudi zbornik, ki so ga pripravili tisti, »ki se zavedajo, kako pomemben je spomin na pretekle hude preizkušnje. Spomin je obenem tudi opomin, da ne ponavljamo usodnih dejanj. Dejanj, ki za vedno spremenijo življenja posameznikov in skupnosti.

Nihče, ki ni tega doživel sam, si ne more predstavljati, kako je, ko te pridejo iskat na dom in imaš morda le nekaj minut, da v kovček vržeš tisto najnujnejše za pot v neznano. Nihče, kdor tega ni izkusil na lastni koži, ne more poznati občutkov, ki se porajajo, ko se odločaš ali boš vzel kakšen par več nogavic ali pa boš namesto tople obleke v kovček porinil dragocenost, ki te spominja na tvoje domače, na zapuščino tvojih prednikov.

Samo tisti, ki je izkusil takšno grozo, ve, kakšne misli prevevajo človeka sredi takšne preizkušnje; morda tudi slutnja, da nikoli več ne ugleda domačih cvetočih polj. Toda verjetno se vsi strinjamo, da si nihče med nami ne želi, da bi se še kdaj ponovilo kaj takega. Prav zato je nujno in potrebno, da v spominu naroda in skupnosti ohranjamo preizkušnje, ki jih je spisala zgodovina.«

Osrednja (deželna) spominska slovesnost v Domu glasbe v Celovcu 19. aprila 2022, škof Krške škofije Jože Marketz, Peter Kaiser, dr. Helena Jaklitsch, Wolfgang Sobotka.

Vsaka država se mora znati soočiti s temno platjo svoje zgodovine

»Pregon koroških Slovencev je bil eden takšnih dogodkov, ki se je zapisal v kolektivni, prepogosto pa tudi potlačen spomin slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Manjšine, ki je že desetletja poprej spoznavala kako je, ko za soseda nisi mejak, temveč vrag. In to le zato, ker govoriš po slovensko in pripadaš slovenskemu narodu.

Namesto spoštovanja in medsebojnega prijateljstva, nezaupanje in preganjanje. Toda prevečkrat potlačen spomin ne bremeni samo Slovencev, temveč tudi večinsko prebivalstvo. Pregon koroških Slovencev z njihovih domov je tako ostala krivica, ki nikoli ni dobila pravega mesta v avstrijski deželni in nacionalni zgodovini. Lažje je biti žrtev, toda sprejeti je potrebno tudi, da si bil kdaj krvnik.

Vsaka država se mora znati soočiti s temno platjo svoje zgodovine, če hoče v polnosti živeti. Ker je to dragocena lekcija zgodovine sedanjosti in prihodnosti. Za vse. Da bi več ne ponavljali grozot, ki so prizadele ljudi, razdejale družine, uničile domove in ranile celotno skupnost, pa naj bo to v imenu nacionalsocializma ali katere koli druge človeške ideološke blodnje.«

Spominska slovesnost v Celovcu, ministrica dr. Helena Jaklitsch.

Podoben pregon se je zgodil dve leti kasneje

»V dveh dneh leta 1942 so morale dom zapustiti številne slovenske družine. Podoben pregon se je zgodil dve leti kasneje, čeprav je slednji še manj prisoten v kolektivnem spominu. In vendar je bila vse skupaj ena sama tragedija, ki je usodno uničevala slovensko podobo Koroške. Tragedija, ki se je bohotila tudi po koncu vojne, ko so se pregnanci vračali v domače kraje.

Namesto veselja hlad, mržnja in zavračanje domačinov in priseljencev, ki so se naselili v njihove domove. Namesto prošnje za odpuščanje, nove krivice. A občudujemo lahko vsakega, ki kljub temu ni gojil v sebi nobene zagrenjenosti, ampak je ponosno ostal Slovenec.«

Dr. Helena Jaklitsch meni, da je danes k sreči drugače. »Dva naroda, že stoletja sobivajoča na koroški zemlji, spoznavata, da sta pravzaprav skupaj močnejša in bogatejša. Da medsebojno spoštovanje in dialog prinaša blagostanje in razcvet za vse. Samo v takem ozračju je mogoče krepiti prostor sprave in odpuščanja. In samo v takem prostoru imata oba naroda možnost, da v polnosti živita to, kar sta.

Eno najtemnejših poglavij nacionalsocialističnega oblastništva na Koroškem

Dr. Peter Kaiser, Koroški deželni glavar, pa je v uvodniku zapisal, da se zbornik 1942 Vertreibung. Pregon 2022 posveča »enemu najtemnejših poglavij nacionalsocialističnega oblastništva na Koroškem. Aprila 1942 je začela nacistična uprava z udejanjanjem firerjevega ukaza »naredite mi to deželo spet nemško«. Z nenadnimi, tajnimi akcijami so pregnali z njihovih kmetij 227 slovenskih kmečkih družin, v Celovcu strpali skupaj več kot 1.000 mož, žena in otrok in jih odvedli v razna taborišča v tako imenovani 'Altreich', stari rajh.

Mnogi so tam pomrli za posledicami prisilnega dela in le redkokdo od teh, ki so preživeli, oropanih dostojanstva, ponižanih in mučenih, je te muke preživel brez trajnih telesnih in duševnih posledic.«

Ob Dobškem jezeru pri Ločah so 15. aprila 2022 postavili nov spomenik pregnancem. Vir: Nedelja

Zveza slovenskih pregnancev je »rekonstruirala to sramotno«

Zapisal je, da se je Zveza slovenskih pregnancev v zborniku lotila te teme in »rekonstruirala to sramotno, nečloveško ravnanje v letih vojne v vseh podrobnostih izvedbe, pa tudi nič manj grenko vrnitev preživelih v povojni čas, za katerega so bili značilni nerazumevanje, zavračanje in sramotno majhna poravnava utrpljene škode«.

Za ta prispevek, ki s svojim spoštljivim pristopom ustreza spominski kulturi, se je dr. Kaiser prisrčno zahvalil.

»Izdajatelji so preudarno omejili časovno dogajanje z letnicama 1942 in 2022. Po mojem razumevanju naj nam to služi predvsem kot opomin, da je fizično izničenje samo zaključek procesa, ki se začenja z zaničevanjem drugače mislečih ali drugače govorečih, se nadaljuje z izmejevanjem in segregacijo in se navsezadnje konča v nepojmljivem.

Tudi v današnjem času, ko v primerjavi s preteklostjo laže premagujemo krize, moramo ta opomin jemati resno in biti pozorni do tendenc, ki vodijo v smer družbenega razkola in srednjeročno v uničenje povezovalnih sil. To bi bilo v škodo nas vseh in v posmeh vsem tistim, ki so v težkih časih tvegali svoja življenja za svobodo in demokracijo.«

Nekdanji pregnanci na spominski svečanosti na Radišah: Angela Resztej, roj. Hribernik, Regina in Nužej Tolmaier. Vir: Novice

Nalaganje
Nazaj na vrh