Nagrajena zgodba Vincenca Gotthardta je, kot je zapisala Arsova žirija, »pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja«. Da zgodbo zaznamujeta estetski jezik in presunljive podobe, so zapisali v utemeljitvi: »Opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke.«

FOTO: SOJ RTV SLO/Adrian Pregelj

Urednik kulturne priloge v Nedelji

Vincenca Gotthardta (1964) sodelavci in bralci Družine dobro poznamo. Že dobrih 30 let (od leta 1991) je redni sodelavec koroškega katoliškega tednika Nedelja, med drugim je urednik mesečnih kulturnih prilog. Pogosto s fotografijami, pa tudi z besedili sodeluje tudi z Družino. Poleg novinarstva in urednikovanja ga poznamo tudi kot literata. Izdal je dve knjigi: leta 2014 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla knjiga risb vseh župnijskih cerkva na Koroškem z naslovom Sacra Carinthia. Farne cerkve krške škofije v črti in črki, leta 2020 pa je pri isti založbi izšel še roman Na drugem koncu sveta, s katerim se je med drugim uvrstil med finaliste nominirancev za nagrado kresnik leta 2021.

FOTO: SOJ RTV SLO/Adrian Pregelj

Na podelitvi Arsove lastovke na Ljubljanskem gradu je Gotthardt dejal, da živi za slovenski jezik, »ki mi je velika srčna zadeva in mi je v veliko veselje v deželi, v kateri postaja vedno bolj tih in ponekod celo izginja«.