»Fotografski posnetki opustelih ljubljanskih ulic, ljudje z zaščitnimi maskami, tvit komentarji, na dom naročena hrana, v učilnico in pisarno spremenjen stanovanjski ambient , televizijsko poročanje o prvem in vseh nadaljnjih okuženih ter novih in novih vladnih ukrepih, intimni dnevniški zapisi ter sveži grafiti, nov simbol boja proti virusu – vse to na Koronarazstavi obiskovalca sooči s časom negotovosti in čez noč spremenjenim vsakdanom, ki nam je bil do lanske pomladi neznan − danes pa ga že razumemo kot zgodovinskega,« so v sporočilu za medije zapisali pri Mestnem muzeju Ljubljana. 

Razstava, ki gledalcu ponuja vpogled v skupnostno refleksijo o koronačasu, bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled od 4. novembra 2021 do 16. januarja 2022.

»Vsi smo potencialni pričevalci zgodovine« 

»Običajen odziv muzealcev na posebne položaje je dokumentiranje življenja, okolja in vsakdana. V muzeju smo kmalu po razglasitvi epidemije zasnovali eno od dejavnosti v času epidemije in jo poimenovali Koronaprojekt – čim prej korono v muzej. S pozivom smo se v Mestnem muzeju želeli proaktivno odzvati na dane razmere in ostati povezani s širšo lokalno skupnostjo. Že med dogajanjem smo vedeli, da je trenutek zgodovinski, mi vsi pa potencialni pričevalci zgodovine. Pozvali smo Ljubljančane, naj nam pošljejo svoje posnetke, zapise in razmišljanja ter vse tisto, kar po njihovem mnenju opredeljuje življenje v času epidemije,« so še zapisali v sporočilu za javnost. 

Do danes se je odzvalo več kot 80 sodelujočih soustvarjalcev nove koronazbirke. Avtorji razstave (Nejc Kovačič, mag. Janez Polajnar, dr. Blaž Vurnik) so zbrali več kot 1500 fotografskih in videoposnetkov, več serij dnevniških zapisov in nekaj zares posebnih predmetov. Med njimi prototip zastave z znakom, ki simbolizira boj proti koronavirusu, ki so jih v prvem valu epidemije izobesile nekatere bolnišnice v Sloveniji in po svetu, pletena figura virusa ter primer zaščitne maske iz časa pomanjkanja zaščitne opreme.  

S pozivom razstavljavcem še vedno nadaljujejo in povečujejo to nenavadno muzejsko zbirko. Njihov cilj je ustvariti bogat arhiv podob, zapisov in muzealij, s proučevanjem katerih bodo lahko obiskovalci muzeja spoznavali nenavadne okoliščine življenja v času (ne)pričakovane epidemije.