Tudi Afrika doživlja drugi val epidemije koronavirusne bolezni. Programa cepljenja zaenkrat še ni na vidiku, ob tem pa so posledice epidemije v Afriki dosti bolj dramatične kot v deželah z močnejšim gospodarstvom in dobro zdravstveno oskrbo. O razmerah na afriški celini je za spletni portal Vatican News spregovoril tamkajšnji jezuit, član vatikanske komisije za koronavirusno bolezen 19.

P. Charles Chilufya vodi urad za pravičnost in okoljevarstvo pri Jezuitski konferenci Afrike in Madasgaskarja (JCAM). Okužbe na afriški celini bodo kmalu presegle julijsko in avgustovsko statistiko, je potrdil jezuitski pater, ki je trenutno v Keniji. Kot je pojasnil, je veliko držav v zadnjem mesecu javilo velik porast števila okužb. Novost drugega vala epidemije je, da se je virus začel širiti na območjih z veliko gostoto prebivalstva.

S plastičnimi vrečkami proti eboli... in koroni?

Zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe v številnih afriških državah je celina v obdobju koronaepidemije še manj sposobna primerno zaščititi in oskrbeti svoje prebivalce. Predvsem gosto poseljene države, kot sta Nigerija in Kenija, trenutno nimajo zadostnih virov in infrastrukture, da bi oskrbele vse bolnike s koronavirusno boleznijo, je pojasnil direktor Jezuitske konference Afrike in Madagaskarja (JCAM).

Po njegovih besedah tovrstne pomanjkljivosti kršijo pravice pacientov, obenem pa ogrožajo zdravstveno osebje in njihove svojce. Med izbruhom ebole v letih 2014-2015 je zdravstveno osebje v Liberiji za svojo zaščito uporabljalo plastične vrečke namesto medicinskih rokavic. Med zaposlenimi v javnih zdravstvenih ustanovah je bilo več smrtnih primerov. Trenutno v Keniji stavkajo zdravniki in negovalci, ker se pri svojem delu ne morejo dovolj zaščititi in gledajo, kako jim umirajo kolegi.

Brez dela ni jela

Poleg neposrednih zdravstvenih posledic epidemija v Afriki povzroča tudi številne družbene in gospodarske stiske, ki so marsikje že zelo očitne, opaža p. Chilufya. Vsesplošno zaprtje v prvem valu epidemije je povzročilo zaustavitev trgovske dejavnosti in osebnega prometa, kar je v Afriki mnoge ljudi potisnilo v eksistenčno stisko. Številne družine so ostale brez vira edinega prihodka, brez dela in brez zaslužka pa nimajo dovolj sredstev, da bi nahranili svoje člane.

Izgube v afriškem gospodarstvu zaradi koronaomejitev ocenjujejo na 200 milijard ameriških dolarjev. Tudi rahljanje ukrepov po prvem valu epidemije za mnoge ljudi ni pomenilo vrnitve v gospodarsko trdnost in gotovost lastne oskrbe, je pojasnil p. Chilufya.

Papež Frančišek je v okviru vatikanskih ukrepov pomoči v obdobju epidemije med drugim daroval številne naprave za predihavanje v revnejših državah, med drugim tudi v Zambiji in Malaviju, ustanovil pa je tudi sklad koronapomoči za države v razvoju. Poleg tega je izrazil zahtevo, da morajo biti koronacepiva dostopna ljudem po vsem svetu, prizadeva pa si tudi za odpis dolgov revnim državam in globalno premirje, da bi olajšali dostop do humanitarne pomoči ljudem v stiski.

Velik del šoloobveznih otrok odrezanih od pouka

P. Chilufya je posebej zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo zaradi epidemije utrpeli šolobvezni otroci in mladi. Zaprtje šol zaradi širjenja okužb z novim virusom je Afriko povsem opustošilo, kajti na celini marsikje nimajo urejenih internetnih povezav in zato pouk na daljavo večinoma ni mogoč. Poskusi spletnega pouka so uspešni le pri okoli 10 odstotkih učencev. Učenci s podeželja takšne možnosti preprosto nimajo. Posledica tega je, pojasnjuje afriški jezuit, da ti otroci večino časa le posedajo doma in ne počnejo ničesar.


FOTO: Vatican Media

Nasilje nad ženskami in deklicami

Druga težava, povezana z zaprtjem šol, je porast števila nosečnosti med najstnicami, pa tudi spolno nasilje, katerega žrtve so predvsem deklice in ženske. Veliko je nasilja v družinah, gospodarska stiska pa je revne družine privedla do tega, da svoje mladoletne hčere prodajajo za spolne usluge ali se dogovarjajo za prisilne poroke. Vse te težave je koronaepidemija še okrepila.

Število koronaokužb še narašča

V Afriki živi okoli 17 odstotkov svetovnega prebivalstva. Ob koncu leta 2020 so s celine poročali o 2,7 milijonih okužb in skoraj 65.000 smrtih. To predstavlja od 3 do 3,5 odstotke vseh okužb in koronasmrti po svetu. Število okuženih je verjetno še dosti višje, saj v Afriki opravijo občutno manj testiranj. Za številne afriške države tovrstni podatki žal sploh niso na voljo.