Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Korak h kulturi dialoga

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 05. 10. 2020 / 12:50
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 06.10.2020 / 06:47
Ustavi predvajanje Nalaganje
Korak h kulturi dialoga

Korak h kulturi dialoga

Teden za življenje spodbuja k upanju, spoštovanju in medsebojni pomoči.

Teden za življenje vsako leto znova spodbuja k večji odprtosti za življenje. Foto: Pixabay

Od 4. do 11. oktobra v Sloveniji poteka Teden za življenje pod geslom misli pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja: »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost«.

Njegovo poslanstvo je »širjenje zavesti o dragocenosti življenja kot zastonjskega daru, povabilo v večjo odprtost za življenje in v pripravljenost za sprejemanje novega življenja, utrjevanje vere v večno življenje, ki nam ga s svojo daritvijo prinaša Božji Sin Jezus Kristus, utrjevanje vere v zmago življenja nad smrtjo in zmago ljubezni nad sovraštvom, spoštovanje življenja vsakega človeka vse od spočetja dalje pa vse do naravne smrti, spodbujanje k razvijanju sposobnosti vsake osebe in tudi celotne narodne in širše skupnosti ter širjenje zavesti o poklicanosti v službo življenju,« navaja s. Mirjam Cvelbar, predsednica Društva Gibanje za življenje.

Organizatorji letos zaradi epidemije niso pripravili srečanj, prav tako tudi ob začetku Tedna ni bilo svete maše na Brezjah. Dogajanje se odvija izključno prek spleta, pripravili so vsebine (tudi videoposnetke), ki so objavljene na spletni strani Društva Gibanje za življenje.

Tri spodbude. K upanju, …

Letos si organizatorji želijo predvsem vse ljudi spodbuditi k upanju. »Kakor kaže slika na priložnostnem plakatu, je na koncu poti prelepo sonce, ki s svojim sijajem razsvetljuje pot, po kateri hodimo. Za nas kristjane je to sonce Kristus, ki je Luč sveta. On pa je obenem tudi Pot, ki nas vodi k nebeškemu Očetu, kjer je za nas pripravljen skupni Dom,« pravi s. Cvelbar.



spoštovanju …

Spodbuditi želijo tudi, da bi bili drug drugemu dobri sopotniki, zato velja njihovo povabilo k spoštovanju vsakega človeka ter k »spoštovanju različnosti stališč, h kulturi dialoga, k odpuščanju, spravi, prenovi, iskanju skupne poti in skupnega prizadevanja za dobro vseh. Za nas kristjane »Biti dobri sopotniki« pomeni ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, ker nas je Bog prvi ljubil in je Bog sam v Kristusu postal naš Sopotnik, vse do daritve življenja za nas.«

in medsebojni pomoči

Tretje, k čemur želijo spodbuditi pa je k medsebojni pomoči in skrbi drug za drugega, od nošenja mask naprej. Kor pravi s. Cvelbar, pomagajmo drug drugemu, še posebno pa slabotnejšim in krhkim, tistim, ki so v uri stiske, preizkušenj in ki morda omagujejo. »Za nas kristjane pomagati drugemu in poskrbeti za drugega pomeni uresničevati Jezusove besede: 'Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.' Vse pa lahko storimo le v hvaležnosti, ker sami ne bomo mogli nikdar poplačati tega, kar je Bog za nas storil.«


S. dr. Mirjam Cvelbar: »V sebi vedno doživljam umiranje in rojevanje novega življenja.« Foto: marija.si

Sad je skromen, a zaupa v Božje usmiljenje

S. dr. Mirjam Cvelbar iz skupnosti Loyola je specialistka ginekologije in porodništva, ki profesijo opravlja v ZD Novo mesto. V Gibanje za življenje, ki je bilo takrat v nastajanju, se je vključila že v študentskih letih. Na vprašanje, kaj ji osebno pomeni sodelovanje v gibanju za življenje, odgovarja:

»Hvaležnost za življenje in prizadevanje za službo življenju mi je bila blizu, zaradi lepe izkušnje v lastni družini in zaradi medicinskega študija. Tudi ob prepoznanju poklicanosti v redovništvo in ob vključitvi v takrat nastajajočo redovno skupnost, Skupnost Loyola, je Gospod potrjeval prizadevanje za življenje kot del moje poklicanosti. Prišla je pobuda, da bi specializirala ginekologijo in porodništvo, in neizmerno sem hvaležna g. nadškofu Alojziju Šuštarju, ki je takrat poskrbel za štipendijo in me ves čas spremljal s svojo molitvijo. Od začetka specializacije z ugovorom vesti je letos minilo že 25 let. Ko sem v vseh teh letih vedno znova preverjala, kaj Gospod želi, in se prepuščala Njegovemu vodstvu, sem mogla nekaj malega prispevati k delu za življenje. Pri tem v sebi vedno doživljam umiranje in rojevanje novega življenja. Kakor nam govori Gospod in kakor je bilo tako pri srcu g. nadškofu Šuštarju: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu.« (Jn 12, 24). Sad je sicer skromen, a zaupam v Božje usmiljenje.«

***
Več o gibanju za življenje boste lahko prebrali v novi številki tednika Družina.

***
Preberite tudi:
- »Kjer je ljubezen, tam je življenje«
- Teden za življenje 2020
- Od zagovornice splava do borke za pravice nerojenih otrok

Kupi v trgovini

Vstopi v sveto pismo
Sveto pismo
27,50€
Nalaganje
Nazaj na vrh