V sklopu praznovanj 1500-letnice ustanovitve mesta Koper je Oddelek za domoznanstvo in dediščino Knjižnice Koper, ki ga vodi mag. Peter Štoka, v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil posvet in razstavo del petih velikih humanistov, rojenih v Kopru, ki so pustili pomemben pečat ne le v lokalni skupnosti, ampak tudi v širšem kulturnem svetu svojega časa in pozneje.

Na razstavi so na ogled očem javnosti redko dostopna dela Koprčanov, ki so pred nekaj stoletji spreminjali svet. FOTO: Jakob Bužan

Dogodek je povezoval mag. Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino v koprski knjižnici, kjer skrbi za ureditev in predstavitev posebnih knjižnih zbirk. FOTO: Jakob Bužan

Koper – istrske Atene

»Gre za blaženega Monalda (znanega kot Monaldus Iustinopolitanus), uglednega teologa in strokovnjaka za civilno ter cerkveno pravo, Petra Pavla Vergerija starejšega, ključnega prenašalca humanizma v srednjo Evropo in na Balkanski polotok, Petra Pavla Vergerija mlajšega, enega vodilnih zagovornikov verskih bojev med reformacijo in protireformacijo, Andrea Diva, avtorja pomembnih prevodov klasičnih grških del, ter Santoria Santoria, začetnika moderne medicine,« je uvodoma poudaril Piero Sardos Albertini, predsednik združenja Fameia Capodistriana in dodal, da je »Koper, znan kot istrske Atene, s pomočjo teh petih izjemnih osebnosti pridobil zaslužen sloves mesta kulture, umetnosti, znanosti in književnosti.«

Dogodek so sooblikovali učenci Glasbene šole Koper in z vrhunskimi izvedbami dokazali, da bodo Koprčani svet spreminjali tudi v prihodnje. FOTO: Jakob Bužan 

Direktorica koprske knjižnice Luana Malec pa je dejala, da si ne prizadevajo »le ohraniti te zbirke knjig za prihodnje rodove, temveč jih tudi približati prebivalcem Kopra in širši javnosti. Knjige namreč niso zgolj predmeti, temveč skrbnice kolektivnega spomina, nosilke znanja in izkušenj, ki oblikujejo našo prihodnost,« in dodala, da je že Peter Pavel Vergerij starejši (1370–1444) kot eden najpomembnejših pedagogov svojega časa poudarjal pomen knjižnic in izobraženih posameznikov za blaginjo družbe.

Veliki koprski humanisti

Knjižica Koprčani, ki so spremenili svet je druga v nizu pobud, ki jih je ob jubileju Koper Capodistria 1500 pripravila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper z namenom promocije knjižnih kulturnih spomenikov našega mesta, je povedal urednik izdaje in voditelj dogodka mag. Peter Štoka. 

Naslovnica knjižice "Koprčani, ki so spremenili svet", ki jo je izdala Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. FOTO: Arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper  

»V prvem zvezku smo osvetlili lik proto-škofa in vladarja mesta Koper, svetega Nazarija, drugi pa s prevodi nekaterih najbolj znanih strani njihovih del bralcem približa velike koprske humaniste.« V okviru projekta Monumenta Patriae, ki je potekal ob podpori Mestne občine Koper, so bile namreč kupljene njihove najdragocenejše in najpomembnejše knjige, ki so v povojnem obdobju izginile iz mesta. Med njimi izstopajo Summa de iure canonico (prva izdaja, Lyon, 1516), najstarejši srednjeveški pravni traktat Blaženega Monalda iz Kopra; inkunabula De ingenuis moribus (Padova, 1475) Petra Pavla Vergerija starejšega, prvi humanistični pedagoški traktat, zaradi katerega si je avtor prislužil nadimek Pedagog; delo Andreasa Divusa, ki je z latinskimi prevodi Homerja, Teokrita in Aristofana (Benetke, 1537–1539) prenesel grško misel in književnost na latinski Zahod; Actiones duae secretarii pontifici (Basel, 1556) Petra Pavla Vergerija mlajšega, koprskega škofa, znanega tudi kot Odpadnik, je z diplomatsko izkušnjo združeval različne protestantske skupine v skupni boj proti papežu; ter Komentarji prvega dela Avicenovega kanona (Benetke, 1626) Santoria Santoria, ki je s svojo knjigo prvi utemeljil medicino kot znanstveno disciplino.

Najuglednejši pravnik svojega časa

Delo Monalda Koprskega Summa de iure canonico, nastalo okoli leta 1260, je v odsotnosti prof. dr. Viktorja Papeža OFM predstavil mag. Matic Kristan, ki pripravlja doktorsko disertacijo o tej prvi srednjeveški pravni Sumi, pri kateri je bila pomembna novost urejenost po abecednem redu. Blaženi Monaldo, najuglednejši pravnik svojega časa, je Sumo zasnoval kot priročnik, namenjen splošnejši rabi, njegovo delo pa je temeljno za poznejša pravna dela.

V odsotnosti dr. Viktorja Papeža je Monaldovo Sumo kanonskega prava, prvo enciklopedijo prava, predstavil Matic Kristan, ki o kanonistu Monaldu iz Kopra in njegovem delu Summa de iure canonico pripravlja doktorsko disertacijo. FOTO: Jakob Bužan

Mag. Marijan Rupert, v. d. ravnatelja NUK, je podrobneje predstavil razstavljeni Monaldov rokopis iz leta 1432, ki bralce popelje v čas srednjeveške Koprske pravne misli. Delo pariške šole in lep primerek izdelave srednjeveškega rokopisa izvira iz kartuzije v Bistri, po njeni razpustitvi leta 1782 so ga hranili v Stični, pozneje pa v Licejski knjižnici v Ljubljani in nazadnje v NUK.

Razstavo je Koprska osrednja knjižnica pripravila v tesnem sodelovanju z NUK. Mag. Marijan Rupert, v.d. ravnatelja NUK, je poudaril, da je bila v času srednjega veka, ki ga zmotno označujemo za mračnega, predvsem znotraj samostanov živa intelektualna dejavnost. FOTO: Jakob Bužan

Intelektualno živahen čas

»Pred približno petnajstimi leti nas je v Narodni in univerzitetni knjižnici obiskal znani pisatelj in publicist Alberto Manguel, nekdanji direktor argentinske nacionalne knjižnice, odličen poznavalec srednjeveške kulture in zbiralec redkih rokopisov, se je z velikim veseljem ustavil pri nas v Rokopisni zbirki, kjer smo mu pripravili ogled nekaterih izbranih knjig, med katerimi je bil tudi Monaldov kodeks Summa de iure canonico. Navdušen je bil nad izvirnim likovnim okrasom kodeksa, ki ga je pohvalil kot nekaj neobičajnega in unikatnega. Vsaka stran tega pergamentnega kodeksa je namreč bogato okrašena z več kot 1600 drobnimi risbami različnih motivov, kot so živali (psi, ptice, opice), fantazijske spake in nenavadne podobe, ki jih je natančno opisala ddr. Nataša Golob v razstavnem katalogu Manuscripta,« je povedal Rupert in pojasnil, da NUK »izvaja projekt popisa in strokovne analize srednjeveških fragmentov, pod vodstvom prof. ddr. Nataše Golob,« s čimer sodelujejo pri projektu odkrivanja srednjeveške kulture na evropskih tleh. »Z omenjenimi raziskavami želimo zavrniti pogosto razširjeno tezo o srednjem veku kot temačnem obdobju človeške zgodovine. Ohranjeni knjižni fondi pri nas kažejo, da je bilo na naših tleh živahno intelektualno dogajanje predvsem znotraj cerkvenih ustanov.«

Kako vzgojiti dobrega vladarja

Dr. Jadranka Cergol s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je predstavila razpravo De ingenuis moribus et liberalibus adulescentiae studiis. Peter Pavel Vergerij starejši, imenovan tudi Pedagog, je humanistični priročnik, prvo v nizu pedagoških del, usmerjenih k oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic za nove generacije, napisal med letoma 1400 in 1402. »Prvi del je posvečen dobrim navadam in nagnjenjem mladih, saj so podani nasveti učiteljem o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, ter kako mladim privzgojiti zmernost, spoštovanje in dobro vzgojo. Drugi del pa je v celoti posvečen svobodnim umetnostim, torej tistim orodjem, ki jih je treba ponuditi mladim, da bi izbrali življenje vrlin in modrosti. Peter Pavel Vergerij sprva trdi, da bi morali vsi ljudje (zlasti starši) svojim otrokom zagotoviti dobro izobrazbo, a v nadaljevanju dodaja, da je treba vzgoji nameniti posebno pozornost predvsem tistim, ki bodo nekoč vladali,« je povedala dr. Cergol in izpostavila, da razprava predstavlja pionirsko delo na področju humanistične pedagogike.

Dr. Jadranka Cergol je v glavnih potezah očrtala sodobnost pedagoških pristopov, kot jih je v razpravi, napisani med letoma 1400 in 1402, priporočal Peter Pavel Vergerij starejši, rojen v Kopru leta 1370. FOTO: Jakob Bužan

Prevod kot didaktični pripomoček

O Koprčanu Andreasu Divusu, ki je s prvimi celovitimi prevodi Homerja, Teokrita in Aristofana posredoval grško misel v latinski zahod, je spregovoril dr. Marko Marinčič. 

Dr. Marko Marinčič je spregovoril o Andreasu Divusu, izdajatelju prvega latinskega prevoda Homerja, ki je s svojo latinsko "Vulgato" omogočil širjenje grške epike v renesančni Evropi. Sodobnik in prijatelj Petra Pavla Vergerija ml. se je v Kopru rodil leta 1490. FOTO: Jakob Bužan

»Njegov prevod Iliade in Odiseje v latinščino je postal nepogrešljiv učni pripomoček za humanistične kroge, ki niso obvladali grščine. Njegov prevod je temeljil na grškem izvirniku, vendar je bil hkrati zasnovan kot didaktični pripomoček, saj je bil namenjen učenju in branju ob grškem izvirniku. S tem je postal dostopna alternativa za širšo intelektualno elito, ki je obvladala latinščino, a ni poznala grščine. Prevod je omogočil bralcem, da so se seznanili z osrednjimi zgodbami grške kulture in mitologije, ki so bili ključni za zahodno literarno in filozofsko misel,« je Divusov pomen ne le za zgodovino literarnega prevajanja, temveč tudi za literarno ustvarjanje prihodnjih generacij izpostavil Marinčič.

Najprej nuncij, nato reformator

O pomembnem Koprčanu Petru Pavlu Vergeriju mlajšem in njegovih stališčih do Tridentinskega koncila, zapisanih v delu Actiones duae secretarii (1556) je spregovoril dr. Gregor Pobežin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. 

Dr. Gregor Pobežin je predstavil delo Petra Pavla Vergerija mlajšega, beneškega papeškega nuncija in poznejšega protestantskega reformatorja, ki se je v Kopru rodil leta 1498. FOTO: Jakob Bužan

Peter Pavel Vergerij mlajši, znan tudi kot Odpadnik, je s svojo diplomatsko izkušnjo na papeškem dvoru združil nasprotujoča si reformacijska gibanja v zmagovit boj proti papežu in njegovim koncilskim odlokom, kar je pripeljalo do uveljavitve narodnih jezikov in tako prispeval k nastanku knjižne slovenščine. Čeprav so njegov epitaf, vklesan na hrbtno stran nedavno najdenega pluteja iz časa sv. Nazarija, izbrisali, je usodno spremenil svet.

Odprtja razstave "Koprčani, ki so spremenili svet" se je udeležil tudi generalni konzul Republike Italije v Kopru gospod Giovanni Coviello. FOTO: Jakob Bužan

Galilej medicine

Santoria Santoria in njegove Komentarje k prvemu fenu prve knjige Avicenovega Kanona – Commentaria in primam fen primi libri Canonis Avicennae iz leta 1626 je predstavil mag. Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino koprske knjižnice. 

Razstavo je pripravil mag. Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino v koprski knjižnici, kjer skrbi za ureditev in predstavitev posebnih knjižnih zbirk. FOTO: Jakob Bužan

Santorio Santorio, imenovan tudi Galilej medicine, je v njih »s sodobno eksperimentalno metodo utemeljil sodobno zahodno medicino tehnološkega in znanstvenega pristopa. Izumil je več naprav, ki se še danes uporabljajo v medicinski praksi, vključno s termometrom in pulsilogom (pulzimetrom), katerih uporabo in delovanje je natančno opisal v omenjenih Komentarjih. Kot filozof je Santorio osamosvojil umetnost zdravljenja oziroma medicino od naravne filozofije, kot zdravnik pa jo je utemeljil s poskusno in meritveno metodologijo. Zato je bil imenovan za prvega rednega profesorja teoretične medicine na padovanski univerzi, ki se je z njim preimenovala v Medicinsko fakulteto,« je povedal Štoka.

Iz Kopra v Rim

Dr. Ines Vodopivec, ki je v NUK odgovorna za digitalizacijo gradiva, ki tako s pomočjo sodobne tehnologije postaja dostopno vsem, je poudarila pomen dogodka Koprčani, ki so spremenili svet, saj otipljivo kaže, kako močno so tukajšnji intelektualci vplivali na razvoj evropske misli. S svojim delom nas tudi danes vabijo k razmišljanju kdo smo, kaj smo in kam gremo.

Dr. Ines Vodopivec, ki je v NUK kot pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela odgovorna za digitalizacijo gradiva. FOTO: Jakob Bužan

Razstavo si je v Kopru mogoče ogledati še do konca tedna, potem pa se seli v Rim, kjer bo od 14. novembra do 13. decembra letos na ogled v Narodni osrednji knjižnici (Biblioteca Nazionale Centale di Roma).