Med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom se visoko nad Savinjo dvigata dve vrsti drznih skalnatih rogljev. Tisti nad levim bregom reke pripadajo Velikemu Kozju, ki je s piramidasto obliko pravi lepotec med okoliškimi hribi. Kopitnik na drugi strani ni tako vitek in eleganten, a je vseeno zanimiv, saj je razpotegnjen in rahlo upognjen v obliki kopita. Od daleč je videti celo brez pravega vrha, zato je presenečenje toliko večje, ko nas planinske oznake popeljejo na silno zračen in prepaden skalnat pomol, ki štrli iz gozdnatega pobočja. To ni kraj, ki bi človeka pustil mlačnega. Ali dolgo ne moreš odmakniti oči od vrtoglavih globin in valovitega okoliškega hribovja ali pa na hitro pobereš šila in kopita ter se vrneš v varen objem gozda.

Kakor niso vsi hribi narejeni po istem kopitu, je tudi Kopitnik na drugo stran precej prijaznejši in položnejši. Če se bomo namesto na skalovitem vrhu ustavili že pri planinski koči, nam bo ostal izlet v spominu kot prijeten, prav nič naporen sprehod.

Na Kopitnik pelje toliko označenih poti, da nam lahko izbiranje, katera je najlepša, najkrajša ali najpoložnejša v deželi tej, pošteno zagreni življenje. Saj ni velike razlike. Povsod moramo navkreber, povsod moramo prestavljati noge ter nositi težo, ki jo imamo na hrbtu in okrog pasu. Vseeno pa lahko izberemo pot, ki je nekaj posebnega. Pojdimo na Kopitnik skozi Lurd!

Nad Rimskimi Toplicami so konec 19. stoletja sezidali podružnično cerkev lurške Matere božje, ki še danes bdi nad stanovanjskimi hišami in bloki. Kot lahko preberemo v četrtem zvezku knjige Duša, le pojdi z mano, ki je izšla pri založbi Družina, so tjakaj zelo radi prihajali gostje iz bližnjega zdravilišča. Stene po cerkvi so menda polne njihovih podpisov, precej pa je tudi votivnih podob in bergel, ki pričajo o ozdravljenjih.

Do cerkve pripeljeta dve označeni poti – ena iz smeri železniške postaje, druga pa iz Šmarjete. Slednja se tik pred tablo za konec naselja Rimske Toplice odcepi od ceste proti Hrastniku ter zavijuga navkreber med hišami, sadovnjaki in vrtovi. Nad cerkvijo zavijemo v strm breg, ki ga preči ozka in mehkobna stezica. Sence okrog nas se kmalu zgostijo, pobočje postane položnejše. Nenadoma stopimo na nagnjen travnik, se vzpnemo do zgornje kmetije in znova izginemo v gozdu. Kmalu prispemo do zapuščene domačije, ki jo čedalje bolj preraščata pozaba in visoka trava. S kolovoza nas kažipot prežene navkreber v polmračno zavetje krošenj. Gosta senca je v razžarjenem poznopomladanskem dopoldnevu blagodejna, a veliko dolgočasnejša od travnika, prek katerega se preliva mavrica cvetličnih barv. Z njegovega zgornjega roba je lep razgled na Malič z antenskim stolpom na vrhu in na piramidasti Gozdnik naravnost pred nami.

Naslednji gozdnat odsek je nekoliko strmejši, a nas ob primernem tempu sapa zlahka dohaja. Medtem ko noge, srce in pljuča delajo, oči počivajo ob pogledu na zelene krošnje, siva debla in rjavo, s koreninami prepreženo stezo. Še enkrat se vzpnemo čez morje travnatih bilk, ki narahlo valovijo v vetru, nato prispemo na kolovoz, kjer se nam z leve pridruži druga pot iz Rimskih Toplic. V naslednjih minutah gremo mimo lovskega doma, zavijemo navkreber in se skupaj s potjo iz Turja zložno vzpnemo do Koče na Kopitniku.

Kdor bi rad spoznal še drugo stran Kopitnika, mora pod kočo poiskati stezo, ki gre proti dvajset minut oddaljenemu vrhu. Dobro vidne oznake nas popeljejo do kolovoza, mimo brunarice z igriščem in skozi gost iglasti gozd do podkvasto oblikovanega roba. Tam se po kratkem spustu ob jeklenici povzpnemo na navpično obtesan skalnat pomol, na katerem sta vpisna knjiga in žig.



Za vrnitev do izhodišča imamo več možnosti. Lahko sledimo Zasavski planinski poti, ki se z roba strmo požene navzdol in po približno polurnem spustu razcepi: v desno do Aškerčeve rojstne hiše (pri prvih hišah pod razcepom nam lahko izlet zagrenijo spuščeni psi) in navkreber na Stražnik. Lahko pa gremo nazaj do Koče na Kopitniku in potem v desno proti Rimskim Toplicam ali v levo po poti vzpona do Šmarjete.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Marjete Antiohijske v Rimskih Toplicah.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Rimske Toplice (Šmarjeta).

Višinska razlika: 670 metrov.

Dolžina vzpona: 1 ure 45 minut.

Opis poti: Pot iz Šmarjete mimo cerkve lurške Matere božje do Koče na Kopitniku je dobro označena in prijetno lahka. Hodimo po gozdnih stezah in kolovozih, ki nas peljejo skozi senčnate gozdove in čez cvetoče travnike. Od koče gremo lahko do dvajset minut oddaljenega vrha, vendar vzpon na visok skalnat pomol ni za vsakogar. Kljub jeklenici, ki nas spremlja zadnje metre vzpona, je na vrhu zaradi prepadnega sveta potrebna precejšnja previdnost.

Zemljevid: Posavsko hribovje (zahodni del), 1 : 50.000.