Na svetu živi okoli 300 vrst kopenskih, sladkovodnih in morskih želv. Med seboj se razlikujejo po velikosti, obliki oklepa, pričakovani življenjski dobi …

Močvirska sklednica živi v Sloveniji in je zelo ogrožena. FOTO: ZOO Ljubljana

Ali so primerni hišni ljubljenčki?

Kot hišni ljubljenčki do skrbnikov na prvi pogled ne kažejo posebnega zanimanja, a v resnici se na ljudi hitro navežejo. Med kopenskimi želvami so najpogostejši hišni ljubljenci grška kornjača, mavrska kornjača, zvezdasta kornjača ter ruska želva.

Za zelo znani sladkovodni vrsti, rdečevratko in rumenovratko, že nekaj let velja, da ju je prepovedano prinašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. Vendar sta zaradi svoje dolgoživosti še vedno pogosta hišna ljubljenčka. Morske želve pa kot hišni ljubljenci niso primerni.

Terarij za kopenske želve

Spomladi in jeseni želvam pripravimo dovolj velik terarij, pri čemer poskušamo oponašati njihovo naravno okolje. Podlaga v terariju naj bo raznolika, v hladnejši vlažni del postavimo travno rušo, ki prehaja v šoto, mivko in na koncu manjše prodnike, kjer je topla točka terarija z grelno lučko. Hrano in vodo postavljamo v hladnejši del, saj tako dlje časa ostajata sveži in primerni za uživanje.

Terarij mora oponašati njeno naravno okolje. FOTO: ZOO Ljubljana

Poleti želve prestavimo v ograjen prostor na vrtu, pri čemer moramo paziti, da imajo preko celega dne na voljo tako senco kot sonce, da se lahko same odločijo, kaj jim v danem trenutku ustreza. Poskrbeti pa moramo tudi za zavetje, kamor se bodo skrile v slabem vremenu. Zdrave živali, ki so v dobri kondiciji, lahko pozimi hibernirajo. To je daljše obdobje, 10 do 12 tednov, ko so nedejavne. Tedaj ne jedo, ne pijejo, presnova, srčni utrip in dihanje pa se močno upočasnijo. V času hibernacije potrebujejo mir, zato jih prestavimo v temen in miren hladnejši prostor.

Prehrana kopenskih želv

Večina kopenskih želv je vsejedih, saj se poleg različnih zelišč na njihovem jedilniku velikokrat znajdejo tudi polži in deževniki. Njihovo osnovno prehrano sestavlja travniško rastlinje: regrat, trpotec, detelja, slak, robidovje in trta, dodajamo lahko tudi zelenjavo, na primer radič, rukolo, bučke in kumare… Če je le mogoče, želv ne hranimo s sadjem.

Osnovna hrana kopenskih želv je travniško rastlinje. FOTO: ZOO Ljubljana

Čeprav običajno že s hrano dobijo dovolj tekočine, morajo imeti ves čas na razpolago tudi posodico s svežo vodo. Za pravilen razvoj oklepa pa želvi vsaj enkrat na teden dodamo nekaj nastrgane sipine kosti, ki je odličen vir kalcija.

Ali veš?

• da so želve živele že v času dinozavrov pred 250 milijoni let? Bile so priča vzponu in padcu dinozavrov, videle so prve ptiče v letu in doživele razvoj človeka?
• da želve rdečevratke uvrščamo med 100 najbolj invazivnih živali na svetu?
• da v Sloveniji živijo zelo ogrožene sladkovodne želve močvirske sklednice (Emys orbicularis)

Prispevek je nastal za majsko številko revije Mavrica. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 4,20 evra, letna naročnina pa 44,90 evra. Naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28 ali na spletni strani Mavrice. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.