Pogovarjali smo se z vodjo reševalcev iz Zveze reševalcev iz vode Slovenije Miho Fakinom, ki nam je povedal, kako potekajo reševalne akcije, kako posredujejo v konkretnih akcijah in na kaj morajo biti pozorni.

Reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi iz vode, za dajanje prve pomoči in za vzdrževanje reda na kopališčih oziroma za reševanje ljudi in dajanje prve pomoči pri reševanju na divjih vodah. FOTO: Pixabay

Na kaj mora biti reševalec najbolj pozoren pri reševanju iz vode?

Reševalec mora imeti situacijo pod nadzorom, to pomeni, da točno ve, kje v vodi so osebe, ki so najbolj ranljive in bi potencialno prve potrebovale pomoč. Pomembno je tudi, da je vsa vodna površina na kopališču ves čas pod nadzorom. Če sta izpolnjena ta dva pogoja, lahko marsikatero nesrečo preprečimo ali pa osebi, ki potrebuje pomoč, pomagamo takrat, ko je ta še pri zavesti.

Primer usposabljanje. FOTO: Zveza reševalcev iz vode Slovenija

Kako poteka sama reševalna akcija in kako na njej posredujete?

Reševalci poznamo več različnih pristopov glede na različne okoliščine. Ko gremo v akcijo vedno poskrbimo tudi za lastno varnost, saj je od nas odvisno ali bo reševalna akcija uspešna. To pomeni, da ni nujno, da takoj skočimo v vodo, saj je to lahko v primeru, da je oseba, ki se utaplja v nerazsodnem stanju za reševalca nevarno. Najprej ocenimo, katera tehnika reševanja je najbolj primerna glede na okoliščine. V kolikor se oseba, ki potrebuje pomoč nahaja blizu roba bazena in je še pri zavesti, se reševalci poslužujemo reševalnega obroča ali reševalne žrdi. Če je oseba bolj oddaljena, skočimo v vodo, a tega nikoli ne storimo brez reševalne tube. Reševalno tubo ponudimo osebi iz varne razdalje in ko se oseba tube oklene, jo s pomočjo vrvi, odvlečemo do roba.

Najprej preverimo ali je oseba pri zavesti, se odziva in ali res potrebuje pomoč oziroma kakšno pomoč potrebuje. V kolikor ni pri zavesti moramo nujno preveriti, če diha. (Miha Fakin)

Če opazimo, da oseba v vodi miruje, da je torej nezavestna, to takoj sporočimo kolegom reševalcem in nato skočimo v vodo ter s pomočjo tube osebo transportiramo iz bazena, kjer preverimo ali oseba diha ali ne. Če oseba ne diha, takoj začnemo s temeljnim postopkom oživljanja, drugi reševalci pa vmes pokličejo na številko 112 in prinesejo defibrilator.

Kateri so najpogostejši razlogi za utopitev?

Največji razlog za utopitve je neznanje ali slabo znanje plavanja. Po navadi gre v takšnih primerih za mlajšo populacijo, za otroke, ki so brez nadzora. Lahko pa pride do utopitve tudi zaradi zdravstvenih težav, recimo epileptičnega napada, težav zaradi sladkorne bolezni, posledic alergije, bolezni srca in ožilja. Do utopitev na žalost prihaja tudi zaradi zlorabe alkohola ali drog, ki negativno vplivajo na plavalne sposobnosti.

V večini primerov so otroci tisti, ki potrebujejo različne oblike pomoči.

Kaj je najbolj zahtevno pri reševanju iz vode?

Najbolj zahtevno se mi zdi opazovanje, takrat ko so kopališča rekordno zasedena, saj je težje imeti situacijo pod popolnim nadzorom.

Občutki, ko ne moreš pomagati, so res neprijetni in težko jih je sprejeti. Ravno zato smo pri svojem delu še toliko bolj osredotočeni na preventivo. (Miha Fakin)

Ali pri reševanju kdaj občutite strah? Kako je, ko ne morete pomagati?

Poleti se večkrat zgodi, da kopališča pokajo po šivih in takrat je res zahtevno. Ne morem reči, da gre za strah, a neprijeten občutek je takrat prisoten, saj veš, kaj vse se lahko zgodi, pa imaš občutek, da te ljudje ne slišijo oziroma te kljub zahtevni situaciji nekateri na različne načine celo provocirajo.

Zdi se mi nujno, da omenim drugo vrsto strahu. Strah za osebno varnost, ki se lahko pojavi pri marsikaterem reševalcu iz vode, pride pa zaradi groženj obiskovalcev. Reševalci iz vode smo na kopališču dolžni zagotavljati red in varnost ter opozarjati na kršitve kopališkega reda, kar pa pri marsikaterem obiskovalcu izzove nezadovoljstvo.

Vrhunec kopalne sezone tudi na jezerih

Temperature jezer so vedno višje, zato v njih vsakodnevno išče osvežitev veliko kopalcev. FOTO: PGD Bohinjska Bistrica

Bohinjsko jezero vsak dan preplavi množica turistov, zato se morajo tamkajšnji reševalci, gasilci in potapljači pripravljati na reševalne akcije tudi pred glavno sezono. Ekipa gasilcev PGD Bohinjska Bistrica za posredovanje na vodi je na Bohinjskem jezeru skupaj z enoto Civilne zaščite izvedla vajo, na kateri so ponovili različne tehnike reševanja ter osvežili ključne postopke ob nesreči na jezeru, kjer posredujeta obe enoti sočasno.

FOTO: PGD Bohinjska Bistrica

FOTO: PGD Bohinjska Bistrica

»PGD Bohinjska Bistrica je v letošnjem letu posredoval na 25 intervencijah, do reševanja na vodi še ni prišlo. V letu 2021 smo posredovali na treh intervencijah na Bohinjskem jezeru in eni intervenciji na Savi Bohinjki,« nam je povedal poveljnik gasilskega društva Silvo Režek.