Zavetnik: lovcev

Atributi: jerbas, ptice

Sveti Konrad iz Piacenze, tretjerednik in spokornik

Sveti Konrad, plemič v vojaški službi, je sprva živel tako kot vsi bogataši tedanje družbe. Kljub temu pa je imel dobro in usmiljeno srce za reveže, pa tudi verske dolžnosti sta z ženo pobožno izpolnjevala. V mestu spoštovan in ugleden mož je bil med drugim strasten lovec; in prav pri lovu se mu je nekoč primeril dogodek, ki je močno spremenil njegovo življenje. Divjad, ki so jo gonili psi, se mu je namreč skrila v gosto grmovje. Ker ni mogel do nje in da bi jo prepodil, je goščavo zažgal. Močan veter pa je ogenj razpihal, tako da gozdnega požara ni bilo mogoče ustaviti. Konrad je pobegnil, ogenj pa je uničil ne samo gozd, ampak tudi precej pridelkov in povzročil veliko škodo. Ogorčeni meščani so pohiteli, da bi ujeli požigalca, in res se je ravno v tistem času v bližini gozda zadrževal siromak, ki je tam nabiral suhljad. Obtožbam s svojim jecljanjem in zmedenostjo ni bil kos, tako da so ga obsodili na smrt. Konradu, ki je bil kljub lahkotnemu življenju pošten in plemenit mož, pa vest ni dala miru, zato je priznal, da je povzročil požar, in bil pripravljen poravnati škodo. Sklenil je, da bo dal posvetnemu načinu življenja slovo in začel živeti kot spokornik. Z ženo sta prodala premoženje, poplačala škodo, ostalo razdelila revežem in samostanom, sama pa sporazumno šla narazen. Žena je vstopila v samostan sv. Klare, Konrad pa je postal frančiškanski tretjerednik. Odpravil se je na spokorno romanje v Rim, da bi si izprosil milost in odpuščanje. Iz Rima ga je pot zanesla na Sicilijo, kjer je v mestu Noto negoval bolnike in skrbel za reveže. Tu je na griču, ki so ga kasneje poimenovali »Hrib svetega Konrada«, našel votlino, v kateri je kot puščavnik živel do smrti. Živel je od miloščine, spal na golih tleh, se postil in bičal ter veliko molil. Tako je uspešno premagoval skušnjave, v katerih se mu je večkrat prikazovalo njegovo prejšnje življenje. Zelo rad je imel živali, s katerimi se je prijazno pogovarjal.


Ime: Ime Konrad izhaja iz nemščine. Pomeni »neustrašen svetovalec«.

Rodil se je najverjetneje leta 1290 v mestu Piacenza v severni Italiji,
umrl pa 19. februarja leta 1351 v svoji votlini pri mestu Noto na Siciliji.

Družina: Izhajal je iz ugledne plemiške rodbine Confalonieri. Njegovi ženi je bilo ime Evfrozina, otrok pa v kratkem zakonu nista imela.

Zavetnik: je zavetnik lovcev in mesta Noto.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot frančiškanskega tretjerednika oz. puščavnika, kako plete jerbas; običajno pa je obdan s pticami, ki mu pojo.

Čudeži: Imel je dar prerokovanja, slovel pa je tudi po čudežih. Nekoč so se hoteli posmehovalci, ki jih je motil njegov način življenja, iz njega ponorčevati. Povabili so ga na »postno« pojedino, na kateri pa niso stregli nič drugega kot le svinjsko meso. Konrad se je pojedine udeležil, zato so mu začeli očitati hinavščino, saj je trdil, da ni jedel nič drugega kot le ribe. In res, v svojo sramoto so opazili, da je krožnik pred svetnikom poln ribjih kosti in luskin.

Goduje: 19. februarja.