Konrad
Konrad
Konrad, Kondi, Konrada, ...
Zavetnik: škofij Konstanca in Freiburg.
Atributi: škofovska oblačila, kelih s pajkom
Sveti Konrad iz Konstance, škof
Starši so Konrada vzgojili v krščanskem duhu, saj so ga že v otroštvu namenili za duhovnika. Odlično izobrazbo je prejel v stolni šoli v Konstanci, kjer je stanoval pri škofu Notingu. Pobožnega mladeniča ni mikalo posvetno bogastvo, bil je resen in umirjen, tako da so ga vsi cenili in ljubili. Po končanem bogoslovnem študiju ga je škof posvetil v duhovnika in postavil za stolnega prošta; vendar ne za dolgo, saj so ga decembra leta 934 v navzočnosti njegovega prijatelja Ulriha, škofa v Augsburgu, izvolili za škofa v Konstanci. V času svojega več kot štiridestletnega škofovanja globoko verni Konrad kar trikrat poroma v Sveto deželo. Doma so njegova prva skrb ubogi in bolniki, zanje postavi bolnišnico, sezida pa tudi več cerkva. Moč za vodenje svoje obsežne in težavne škofije zajema predvsem iz molitve pred Najsvetejšim. Bog mu je dal tudi dar čudežev in prerokovanja. Kot udeleženec je sodeloval na raznih cerkvenih in škofijskih zborih. Njegove relikvije so med reformacijo vrgli v Bodensko jezero, a jih je (glavo) nekaj vernikom uspelo rešiti.
Ime: izhaja iz nemščine, sestavljeno je iz visokonemških besed kuoni »drzen, neustrašen« in rat »svetovalec«
Rodil se je okoli leta 900 v Altdorfu v Nemčiji,
umrl pa 26. novembra 975 v Konstanci, prav tako v Nemčiji.
Družina: Bil je iz slavne grofovske rodbine Welfov, njegov oče je bil Henrik, mati pa Beata, grofinja Hohenwart iz Bavarske.
Čudeži: Najbolj znan čudežen dogodek iz njegovega življenja je, kako se mu je nekoč med mašo na veliko noč v kelih s posvečenom vinom spustil strupen pajek. Iz spoštovanja do presvete Rešnje Krvi je pajka zaužil, kasneje pa mu je pri kosilu prilezel iz ust. Drug znan čudež na njegovo priprošnjo pa se je zgodil, ko je njegov prijatelj Ulrik, augsburški škof, poslancu bavarskega vojvode v noči s četrtka na petek nehote dal kos mesa za popotnico. Ko je želel zlobni odposlanec pred vojvodo očrniti škofa, je iz malhe namesto mesa potegnil ribo.
Kanonizacija: za svetnika ga je 28. marca leta 1123 razglasil papež Kalist II.
Goduje: 26. novembra, v nekaterih nemških škofijah pa skupaj s škofom Gebhardom II. iz Konstance 27. avgusta