V Narodni galeriji v okviru dnevov Ruske kulture v Sloveniji poteka mednarodna konferenca Duhovna dediščina Sv. Cirila in Metoda in slovanske kulture. Srečanje je po besedah direktorice Foruma slovanskih kultur Andreje Rihter priložnost za strokovno izmenjavo mnenj o duhovni dediščini.

V Sloveniji bratoma Cirilu in Metodu posvečenih okoli 15 cerkva

Po uvodnih nagovorih direktorice Narodne galerije Barbare Jaki, Rihterjeve in državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik, ki je poudarila, da stiki med Sloveniji in Rusijo segajo čez vojne žrtve na področje literature, glasbe in duhovne dediščine, je prvi referat konference pripadel umetnostnemu zgodovinarju in predsedniku Slovenske matice, akademiku Milčku Komelju. Kot je povedal za STA, je v Sloveniji bratoma Cirilu in Metodu posvečenih okoli 15 cerkva. Zavest o bratih, ki sta delovala v 9. stoletju, je ponovno oživel škof Anton Martin Slomšek v 19. stoletju z ustanovitvijo bratovščine Sv. Cirila in Metoda in poudarjanjem, da na slovenskih tleh nimamo "njune cerkve". Pozneje, leta 1923, so na to opozorili tudi na 5. katoliškem shodu in tako je v 20. stoletju nastala vrsta cerkva, kapel in manjših kapelic sv. Cirila in Metoda. Svetnikoma so posvečene tudi številne oltarne in druge upodobitve ter kipi slovenskih podobarjev pa tudi priznanih umetnikov, med njimi Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Staneta Kregarja, Toneta Kralja, Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala.Več upodobitev je nastalo po prvi svetovni vojni, po drugi ter v času osamosvojitvene vojne, velikokrat iz narodnozavednega vzgiba, je dejal Komelj. "Ko smo bili Slovenci ogroženi, smo se vedno sklicevali nanju in na veliko zaledje - slovanstvo, ki smo ga kar enačili s slovenstvom," je pojasnil Komelj. Ob tem pa so nastale tudi pomembne umetnine, denimo Kraljeve v Italiji. Med sodobnimi umetniki je Komelj izpostavil p. Marka Rupnika, ki izhaja iz papeževa oznanila, da Cerkev diha z dvema kriloma pljuč - vzhodnimi in zahodnimi. Tako podobno kot sta Ciril in Metod, ki sta povezovala Bizanc in Rim, tudi sam slogovno povezuje oba svetova.

S svojimi prispevki so nastopili še Julia Sozina z Inštituta za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, šef dirigent orkestra Slovenske filharmonije Uroš Lajovic, generalna direktorica Državnega akademskega a cappella zbora Sankt Peterburg Olga Homova in ministrica za kulturo in turizem astrahanske regije Galina Zotejeva. V drugem delu konference so spregovorili še dekan Fakultete za informacijske tehnologije Dimitrij Mironov, direktor Ruske državne knjižnice za tujo literaturo Rudomino Vadim Duda, Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana, Janja Rebolj iz Muzeja in galerij mest Ljubljane, direktor Ruskega etnografskega muzeja Vladimir Grusman in direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka. Udeležence enodnevne konference, ki so jo pripravili na pobudo ministrstva za kulturo Ruske federacije in Foruma slovanskih kultur, bodo popeljali po Narodni galeriji Slovenije, konferenca pa se bo zvečer sklenila s koncertom zasedbe Bis-Quit in solistov Mariinskega gledališča.

Sozavetnika Evrope

Ciril in Metod sta se rodila v grškem mestu Solun kot Konstantin in Mihael, njuna mati naj bi bila slovanskega rodu. V zgodovino sta se vpisala kot prva misijonarja, ki sta krščanstvo med Slovane ponesla v njihovem jeziku. Danes sta glavna zavetnika ljubljanske nadškofije. Papež Janez Pavel II. ju je leta 1980 imenoval za sozavetnika Evrope.