Sodelujoči na posvetu so razmišljali o različnih vidikih pastorale in kateheze. FOTO: David Kraner

Na ljubljanski Teološki fakulteti se je danes odvijala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom »Vemo namreč, da ste izvoljeni …« Deklerikalizacija pastorale in kateheze. Na posvetu so s svojimi prispevki sodelovali različni avtorji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, nekateri v fizični obliki, drugi pa so svoja razmišljanja predstavili prek spleta.

Homilija kot pot do občestvene Cerkve

Predsednik organizacijskega odbora posveta in dekan ljubljanske Teološke fakultete dr. Janez Vodičar je svojem prispevku poudaril, da je prva Cerkev nastala ob binkoštnem govoru apostolov. Prve oblike oznanila so bile namreč osebne izkušnje z Jezusom, ki niso bile vezane na položaj v hierarhiji, temveč na globino vere v Jezusa Kristusa. »V zadnjem času v številnih gibanjih poudarjajo pričevanje. Papež Frančišek nagovarja vse, da pričujemo za Kristusa. Do tega bo težko prišlo, če ne bo to vključeno v srčiko katoliškega srečanja z Jezusom – evharistijo. Zato se nam zdi pomembno, da je za rast Božjega kraljestva in širitev oznanila nujna vloga pričevanja, ki bo zajemalo v zakramentalni skrivnosti evharistije.« Ob tem je spomnil na besede papeža Frančiška, ki je v apostolski spodbudi Veselje evangelija med drugim zapisal: »Od nas se ne zahteva, da smo brezmadežni, temveč da vedno rastemo, da živimo z globoko željo, da bi napredovali na poti evangelija, in ne izgubimo poguma.«

Od institucionalne kateheze smo začeli prehajati h katezehi v družinah. FOTO: David Kraner

Kateheza je vseživljenjski proces

Strokovni sodelavki Slovenskega katehetskega urada sestra Magda Burger in Simona Gregorčič sta v svojem prispevku »(So)bivati v svetu in z Njim« poudarili, da Slovenski katehetski načrt katehezo opredeljuje kot vseživljenjski proces, pri čemer posebej izpostavi vlogo družine, staršev kot dejavnih nosilcev kateheze in odraslih kot poklicanih, da v moči svojega krstnega duhovništva pričujejo o svoji veri na vseh življenjskih področjih, tudi pri vključevanju v delo Cerkve. Kot pravita, je v “katehezi prišlo do koronskega preobrata, ki je to, o čemer smo pisali in k čemur smo spodbujali, pospešil in prevetril: od institucionalne kateheze smo začeli prehajati h katehezi v družinah in spodbujanju posameznikove dejavne odločitve za življenje vere v domačem okolju.

Dekan Teološke fakultete v Ljubljana Janez Vodičar: »Poiskati je treba nove oblike skupnosti, oznanjevanja, v katerih bi lahko vsak našel svoje mesto.« FOTO: arhiv Družine, Tatjana Splichal

Veselo oznanilo za danes in jutri

Kot je še dejal dekan ljubljanske teološke fakultete, želijo v Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo pretresti vizijo skupnosti, ki bi, kot nekoč prva Cerkev v Solunu, postala veselo oznanilo za danes in jutri, prostor izkustva božje izvolitve za vsakega vernika, obenem pa želijo poiskati možne oblike skupnosti, oznanjevanja, v katerih bi lahko vsak našel svoje mesto. »Številni premiki so že narejeni v to smer, ki jih je treba pretehtati in prevesti v konkretno življenje. Nekatere je treba najti in jih začrtati na novo. S skupnim iskanjem, skupnim prizadevanjem in skupnim pričakovanjem se bomo lahko, kot apostol Pavel nekoč, zahvaljevali za milost pričevanja, ki mnogim odpira radost življenja.«