Je res vse zlato, kar se sveti? Mladi o izkušnjah onkraj Slovenije
Je res vse zlato, kar se sveti? Mladi o izkušnjah onkraj Slovenije
Omenjeno konferenco so pripravili v Svetovnem slovenskem kongresu (SSK). Njen namen je bil povezovati slovenske rojake s kolegi v domovini, predstaviti dobre prakse in izmenjati znanja.
SSK opozarja: Slovenija izgublja perspektivne kadre
Slovenija se že leta sooča z naraščajočim trendom odhajanja študentov in mladih raziskovalcev v tujino, na kar so v SSK opozarjali že na prejšnjih konferencah. Ob tem je pomembno dodati, da je izkušnja študija v tujini izjemna in dobrodošla popotnica, ki mladega človeka prekali in pripravi na resnejšo karierno pot, ki običajno sledi študiju. Bolj zaskrbljujoče je, da se le redki od njih vrnejo v Slovenijo. Naša država bi si morala bolj prizadevati, da bi ta »izgubljeni in v tujini oplemeniteni zaklad« vrnil v Slovenijo ali pa bi morala z njim navezati tesnejše stike in jih uporabiti za napredek Slovenije, poudarjajo v SSK.
Mladi strokovnjaki delijo svoje izkušnje
V ospredju konference so bili pogovori o inovativnosti in visoki dodani vrednosti. Sogovorniki so predstavili zanimive spremembe na področju inovacij v Sloveniji, priložnosti za njihovo financiranje in nekaj nasvetov tistim, ki razmišljajo o razvoju inovacije. Najbolj zanimiva za mlade, ki razmišljajo o tem, da bi svojo akademsko pot nadaljevali v tujini, je bila okrogla miza z naslovom »Izzivi študija in kariere v tujini«. Svoj pogled na to so predstavili Nika Petelinšek, Vid Iršič, Ana Tori in Sebastjan Glinšek. Sogovorniki so v sproščenem pogovoru podali svoje izkušnje glede prvega odhoda v tujino, skrbi in pridobivanja štipendije.
Nika Petelinšek iz Maribora je doktorska študentka na ETH v Zürichu v Švici, ki je med magistrskem študiju na ETH-ju pridobivala Ad futura štipendijo, »ki mi je pokrivala celotno šolnino in štipendijo za življenjske stroške. Višina štipendije je odvisna tudi od države, v kateri mladi študiramo«.
Sebastjan Glinšek, višji raziskovalec na Luksemburškem inštitutu za znanost in tehnologijo, je med raziskovanjem postal oče. O primerjavi med Slovenijo in tujino pravi: »Luksemburg je država, ki je zelo prijazna do družin. Partnerka in jaz to močno občutiva, saj sva oba zaposlena, ob tem raziskujeva in skrbiva za družino. Poleg tega sem opazil še eno pozitivno stvar. Izobrazil sem se v Sloveniji in po vseh teh letih dela v tujini nisem nikoli dobil občutka, da bi bil slabo izobražen. Ne občutim, da mi nekaj manjka, prav tako se ne počutim manjvredno.«
Izkušnje in izzivi vračanja mladih v Slovenijo
Sledila sta še dva vsebinsko povezana sklopa z naslovom »Izkušnje in izzivi vračanja mladih v Slovenijo« ter »Možnosti sodelovanja in vračanja v Slovenijo«, v katerih so govorniki iskreno delili svoje izkušnje. Darja Grošelj se je med drugim izobraževala na Univerzi v Oxfordu: »Za študij v tujini sem se odločila zaradi močne želje po spoznavanju nečesa novega. Na Oxfordu sem uspešno zaključila magistrski študij, doktorirala pa sem leta 2015. Naslednji dan po podelitvi doktorata sem se vrnila domov.«
Dom je tam, kjer sem še enkrat pozabil dežnik. (citat iz pesmi Strah je odveč - B. Narat)
Darja je v tujini spoznala partnerja, s katerim sta se po letu dni poročila. Spraševala sta se, ali ostati v tujini ali se vrniti domov. Na koncu sta se odločila za Slovenijo, saj menita, da je dom tam, kjer najdeš pravo ravnotežje, kar sta videla le v Sloveniji.
Zaradi košarke čez lužo
Nekdanja mednarodna košarkarica Sara Oblak Spreicher je igrala za različne klubske selekcije. Pot jo je zanesla tudi v New York: »Nikoli si nisem mislila, da bo New York moj dom, saj nikoli nisem želela zapustiti Škofje Loke. Ko sem dobila elektronsko pošto z univerze v New Yorku z vabilom, naj pridem košarko v ZDA, je bil moj prvi odgovor v glavi "ne". Po premisleku in pogovoru s starši sem se vendarle odločila, spakirala kovčke in odšla.«
Med treniranjem in študijem je Sara spoznala svojega moža, s katerim ima hčeri. Ko je Sara postala mama, je videla, da življenje v Ameriki ni takšno, kot je na voljo otrokom v Sloveniji. »Srce se mi je zlomilo, ko je prišla moja petletna punčka domov iz šole in mi rekla: "Mami, danes pa smo se naučili, kako se skriti pred strelci. Naučila sem se, da moram, če sem sama na stranišču, počepniti na školjko in biti popolnoma tiho." Takrat sem se odločila, da se skupaj z družino preselim v Slovenijo.«
Konference se je udeležilo več kot 100 udeležencev, od tega pretežno mladi, ki verjetno razmišljajo o nadaljevanju študijske poti v tujini. Na SSK upajo, da bo Slovenija znala prepoznati pomen in vrednost naših rojakov po svetu in bo z njimi vzpostavila proaktiven odnos.