Novico o podpisu švedske prošnje za vstop v Nato je na Twitterju sporočila tamkajšnja zunanja ministrica Ann Linde, poroča STA. Vstop v članstvo podpira tudi švedski kralj Gustav XIV. 

Švedska in Finska bosta v sredo skupaj uradno vložili prošnji za članstvu v Natu na sedežu vojaškega zavezništva v Bruslju, je na današnji skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm v Stockholmu sporočila švedska premierka Magdalena Andersson.

Oba voditelja bo v četrtek v Washingtonu sprejel tudi predsednik ZDA Joe Biden.

»Pričakujemo, da proces vstopa v Nato ne bo trajal več kot eno leto,« je včeraj dejala Anderssonova in pri tem naznanila, da Švedska zapušča eno obdobje in vstopa v novega. Trenutno še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodaja, da bo država ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bo njena prošnja odobrena s strani vseh aktualnih članic Nata.

Finski parlament z veliko večino podprl vstop v Nato

Zelo močno podporo članstvu v Natu so danes izrazili tudi finski poslanci. 188 jih je podprlo članstvo v zavezništvu, osme jih je bilo proti, je na Twitterju sporočila premierka Sanna Marin. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima do 280.000 vojakov, poleg tega pa še 600.000 rezervistov. Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih pa naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov, poročanje tujih agencij povzema STA.

Švedska se je skupaj s Finsko za vstop v Nato odločila po ruski invaziji na Ukrajino. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu dejal, da širitev Nata za Rusijo ne bo problematična. Bi pa lahko oster odziv Moskve sprožila namestitev vojaške infrastrukture v nordijski regiji, je opozoril.

Švedska in Finska sta sicer na neformalnem srečanju zunanjih ministrov v nedeljo v Berlinu dobili podporo Nata. Njunega vstopa v zavezništvo pa ne podpira turški predsednik Recep Tayyip Erdogan zaradi njunih sankcij proti Turčiji.

Prvi korak na dolgi poti do članstva

Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta sedaj morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti. V naslednjem koraku bosta morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.

Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi. Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.