V pozdravnem nagovoru je vodja mariborske teološke knjižnice Leja Borovjak spomnila, da se knjiga Stari Izrael predstavlja v prostoru knjižnice, kjer je že skoraj dokončno urejena biblično arheološka zbirka Od puščave do mize; namreč »slovensko« zbirko, ki jo je več desetletij snoval dr. Jože Kraševec, je v Jeruzalemu popisal in uredil katalog Baptiste Humbert, učenec avtorja knjige Rolanda de Vauxa. Da je knjiga Stari Izrael prelomna, geneza nastajanja njenega prevoda pa pestra in zanimiva, je v pozdravnem nagovoru dejal tudi vodja knjižnega uredništva pri založbi Družina David Ahačič: »Prvič slovenskemu bralstvu prinaša bogato in hkrati poljudno napisano vedenje o življenju starih Izraelcev, se pravi Izraelcev v obdobju Stare zaveze, kot ga poznamo bralci Svetega pisma.« V imenu založbe se je zahvalil uredniku dr. Samu Skralovniku, da je založba Družina smela sodelovati pri tako veličastnem projektu.

Knjiga je mednarodni fenomen, strokovnjaki z več bibličnih področij jo umeščajo med klasiko, se pravi knjigo, ki je oblikovala razmišljanje o Svetem pismu v prejšnjih desetletjih.

Dr. Samo Skralovnik o 30-letni genezi knjige

»Knjiga je mednarodni fenomen, strokovnjaki z več bibličnih področij jo umeščajo med klasiko, se pravi knjigo, ki je oblikovala razmišljanje o Svetem pismu v prejšnjih desetletjih,« je dejal dr. Skralovnik in izpostavil, da »brez posluha Družine te knjige v slovenščini ne bi bilo«. Že v začetku devetdesetih let je sicer prevod naročila Mohorjeva družba, a se za izdajo niso odločili, v naslednjih desetletjih pa so si avtorske pravice podajali še Svetopisemska družba in Teološka fakulteta. Ko je Teološka fakulteta odstopila avtorske pravice Družini, je ta uredila avtorske pravice z založbo Cerf v Franciji in knjigo spomladi letos izdala; uredniško delo na prvotnem prevodu, ki je tako rekoč narejen na novo, je opravil dr. Skralovnik s pomočjo biblicista dr. Marjana Peklaja. Kako veliko delo sta opravila, je kot zanimivost povedal Skralovnik, da sta v izvorni dokument vnesla blizu 50 tisoč popravkov. Novi prevod bi bil lažje delo,« je pojasnil dolgo pot od Mohorjeve do Družine dr. Skralovnik.

FOTO: Ksenja Hočevar

Kdo je mož, vedno fotografiran napol v jami?

Avtor Roland de Vaux (1903 – 1971) je bil francoski dominikanski duhovnik, eden najvplivnejših arheologov, biblicistov in svetopisemskih zgodovinarjev prejšnjega stoletja, ki je močno oblikoval katoliško mnenje prejšnjega stoletja. »Večina njegovih fotografij, ki jih premorejo arhivi, je v zemlji, kjer koplje in išče,« je dejal dr. Skralovnik: »Vsaj dvajset let je preživel v zemlji in izkopal mnoge znane stvari.« Vodil je mednarodno skupino znanstvenikov, ki je izkopavala, urejala in preučevala med drugim tudi kumranske oz. mrtvomorske rokopise. Od leta 1945 do 1965 je vodil Francosko biblično in arheološko šolo v Jeruzalemu. Knjiga torej temelji na besedilih Stare zaveze, arheoloških dokazih in informacijah, zbranih iz študij izraelskih sosedov, je poudaril Skralovnik.

Knjiga v prvi vrsti ni namenjena strokovnjakom s področja bibličnih ved – hoče le prispevati k razumljivemu branju Stare zaveze.

O družinski, civilni, vojaški in verski ureditvi

V nadaljevanju je dr. Skralovnik prek kazala kratko predstavil vsebino knjige: »Najprej ponuja obširen uvod v nomadsko naravo življenja v starodavnem Izraelu in nato podrobno predstavi razvoj najpomembnejših izraelskih ureditev – družinske, civilne, vojaške in verske – ter njihov vpliv na življenje in zgodovino naroda.« Dr. Skralovnik je navedel avtorjevo misel, da »knjiga v prvi vrsti ni namenjena strokovnjakom s področja bibličnih ved – hoče le prispevati k razumljivemu branju Stare zaveze. Zato smo navedli veliko referenc k bibličnim besedilom, namerno pa smo se izogibali preveč tehničnim razpravam in se odrekli učenim pripombam, ki bi zatrpale konce strani.« (več o vsebini knjige v tiskani Družini)

FOTO: Ksenja Hočevar

S. Snežna Večko: »Knjiga je pogost vir navedkov in informacij

»Končno imamo knjigo v slovenščini!« pa je vzkliknila dr. s. Snežna Večko, ko je slišala, da je knjiga izšla. Kot je povedala na predstavitvi, je v času študija in raziskovalnega dela večkrat naletela na podatek, da je »vzeto iz knjige Stari Izrael Rolanda de Vauxa. Knjiga je bila v tuji literaturi pogost vir navedkov in informacij v času mojega raziskovanja Stare zaveze.« S. Snežna je poudarila, da bo odslej bralec tudi v slovenskem jeziku lahko spoznaval človeka v najbolj temeljnih dimenzijah bivanja, ki je skozi vso človeško zgodovino tako rekoč enak ali zelo podoben.« Da se arheolog zares dotakne vseh področij življenja, je dejala s. Snežna, ki je v času raziskovalnih nalog kar nekaj časa preživela v Jeruzalemu, tudi na šoli, ki jo je ustanovil De Vaux.

Sinagoga Maribor si v času Evropskih dnevov judovske kulture prizadeva osvetliti raznolikost in bogastvo judovstva ter njegov zgodovinski pomen v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju.

Boris Hajdinjak: Judovske skupnosti v Mariboru ni več

Zbrane je nagovoril tudi direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, ki se je, kot je dejal, razveselil knjige kot tudi nastajajoče razstave arheoloških bibličnih predmetov v knjižnici Teološke fakultete. Evropski dnevi judovske kulture (EDJK) so se začeli že v začetku septembra. Gre za vsakoleten vseevropski projekt, ki ga od leta 2000 organizirajo v 25 evropskih državah. Da judovske skupnosti v Mariboru sicer ni več, je dejal Hajdinjak, si pa Sinagoga Maribor tudi v času evropskih dnevov prizadeva osvetliti raznolikost in bogastvo judovstva ter njegov zgodovinski pomen v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju. Letošnja tema EDJK je obnova, in v sklopu tega se že dva meseca vrstijo dogodki v Mariboru, Murski Soboti, Negovi, Lendavi in na Ptuju.

Več o vsebini knjige Stari Izrael v tiskani Družini.

FOTO: Ksenja Hočevar