Ne da se jih opisati

Peter Kokotec, generalni vikar novomeške škofije

Ko sem v osnovnošolskih letih prebiral življenjepise svetnikov, se iz življenja sv. Janeza Boska spominjam, kako je v sanjah videl sv. Dominika Savia, ki je v veselju in radostnem petju hodil na čelu množice fantov. Don Bosko je ob tem čutil neizmerno in neopisljivo srečo. Vprašal je sv. Dominika, če so to nebesa, in ta mu je odgovoril, da so te sanje le delček te sreče in da je v nebesih takšna sreča, veselje in lepota, da se tega ne da opisati z zemeljskimi podobami. Ta podoba don Boskovih sanj me spremlja ves čas. V veri vse bolj dojemam nebesa kot srečanje z Bogom, ki je neprimerljivo z vsem, kar je zemeljskega, in je uresničenje zemeljskega hrepenenja po večni sreči in ljubezni. Moja predstava nebes se vse bolj umika zunanji zemeljski podobi in omejenosti in vse bolj postaja hrepenenje po srečanju z Bogom, ki je Ljubezen.

Saj jih vendar doživljam!

<...>