Moskovski patriarhat je v uradnem stališču svetega sinoda Ruske pravoslavne Cerkve tri tedne po sklepu svetega in velikega koncila na Kreti srečanje opredelil kot »pomemben dogodek za zgodovino koncilskega procesa«, pa vendar ne »vsepravoslavni« koncil. Sveti sinod se je pred nekaj dnevi zbral prav z namenom, da bi ovrednotil izid srečanja, ki se ga ruski pravoslavni verniki niso udeležili, prav tako tudi ne tisti iz Bolgarije, Gruzije in antiohijskega patriarhata, ki so pred začetkom pozvali k preložitvi dogodka.



Sveti sinod je odločil, da se koncila ne more šteti za vsepravoslavnega in da dokumenti, ki jih je odobril, ne izražajo vsepravoslavnega soglasja, kot je izjavil Vladimir Legoyda, vodja sinodalnega oddelka za Cerkev, družbo in odnose z mediji. Izjava v svojem bistvu ponavlja stališče, ki je bilo izraženo že 13. junija letos, ko je Moskovski patriarhat med drugim tudi potrdil zavzetost za »okrepitev vsepravoslavnega sodelovanja pri pripravi prihodnjega svetega in velikega koncila«.

Za sveti sinod je bil koncil na Kreti torej pomemben dogodek v zgodovini koncilskega procesa, ki ga je pravoslavna Cerkev začela pred 55 leti s prvo vsepravoslavno konferenco na Rodiju leta 1961, vendar je bilo odsotno »načelo soglasja« med vsemi avtokefalnimi pravoslavnimi Cerkvami, ki velja za osnovo vsepravoslavnega sodelovanja in celotnega koncilskega procesa.

Sveti sinod vseeno zagotavlja, da bo poskrbel za preučitev dokumentov, ki so bili odobreni na Kreti. To delo bo zaupal posebni biblično-teološki komisiji. Dokumenti zaobjemajo šest besedil, ki so bili na dnevnem redu zasedanj, ter pomembno sporočilo pravoslavnemu ljudstvu in vsem osebam dobre volje.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV