Zborovodja Mariborskega koncertnega zbora Aleš Marčič je za Družino na kratko predstavil dobrodelni projekt.

Z glasbo za mir – ali bi lahko tako povzeli projekt izvedbe 9. Beethovnove simfonije? Od kod ideja?

Drži. V času, ko se na globalni ravni napetosti med državami in narodi zaostrujejo in je vojna še vedno stalnica našega vsakdana, obstajajo vzvodi kulturnih moči, ki dajejo upanje, da je prizadevanje za mir smiselno. Koncert bo na eni strani opomin, da svet potrebuje spremembo na bolje, ki se mora začeti v nas samih. Na drugi strani bo koncert tudi dobrodelne narave, saj bomo nekaj družinam, ki so bile žrtve vojnega nasilja, z zbranimi sredstvi olajšali del trpljenja.

Zborovodja Mariborskega koncertnega zbora Aleš Marčič. FOTO: Osebni arhiv

V mladosti sem vojno doživel kot gostitelj beguncev iz Osijeka. Naša družina je takrat od blizu spremljala in doživljanja njihovo trpljenje in travme ob poškodbah in izgubi sorodnikov in prijateljev. Mislim, da se je takrat rodila zaveza pomagati žrtvam vojnega nasilja. Ko se je začela vojna v Ukrajini, smo na Zavodu Antona Martina Slomška gostili dve družini, med njimi mamico z nekaj dni starim dojenčkom.

Pred približno enim letom sem začel razmišljati o tem, da je treba nekaj narediti v smeri ozaveščanja, da je mir osnovna substanca za preživetje. Mir se začne v nas samih, v naših srcih. In zato smo glasbeniki z izčiščenim sporočilom 4. stavka Beethovnove Devete simfonije, napisane po Schillerjevi predlogi, »Vsi ljudje bodo bratje« v tem projektu ambasadorji miru skozi glasbo. Pozivamo vse poslušalce koncerta in druge, ki v to verjamejo, da nam sledijo.

Kdo vse bo nastopil?

K sodelovanju smo povabili odlične glasbenike, tako med solisti kot v orkestru. Med solisti so pianist Nejc Kamplet, sopranistka Sabina Cvilak, tenorist Tim Ribič (vsi trije Mariborčani), mezzosopranistka Monika Bohinec ter basbaritonist Klemen Gorenšek. V Slovenskem simfoničnem orkestru bo nastopilo 50 priznanih članov različnih orkestrov in drugih mladih glasbenikov, dirigiral jim bo Valentin Egel, šef dirigent v Rijeki. Mariborski koncertni zbor bo pod mojim okriljem tokrat v 70-članski zasedbi.

Obeta se torej zanimiv program.

Gotovo. V prvem delu koncerta bosta predvajani kompozicijsko diametralni deli ruskega in ukrajinskega skladatelja, ki sta se vsaka na svoj način vidno zapisali v glasbeno zgodovino: 1. klavirski koncert Petra Iliča Čajkovskega in skladba Molitev za Ukrajino Valentina Silvestrova, nastala leta 2014. Ko postavimo obe zaokroženi deli drugo drugi ob bok, se poslušalcu porajajo številna vprašanja.

Kot odgovor bo v drugem delu koncerta v izvedbi 130-članskega vokalno-instrumentalnega ansambla zazvenelo Beethovnovo monumentalno delo – 9. simfonija, ki je prvič zazvenela pred 200 leti in bila takoj deležna velikega navdušenja.

Prva izvedba Beethovnove Simfonije št. 9 v d-molu, opus 125, je bila 7. maja leta 1824 v dvornem opernem gledališču na Dunaju in ji je dirigiral takrat že popolnoma gluh skladatelj sam. Simfonija, ki se zaključi z Odo radosti, napisano na besedilo Friedricha Schillerja, nagovarja k spravi in sodelovanju med ljudmi ter je še danes simbol miru. Napev Ode radosti je bil leta 1972 izbran za evropsko himno in 2003 tudi uradno razglašen za himno Evropske unije.

Več informacij o koncertu in vstopnicah najdete tukaj.

Beethovnova 9. simfonija v 4. stavku s spravnim epilogom »Vsi ljudje bodo bratje« močno nagovarja in vliva upanje v razrešitev še tako težkih situacij. Vse se začne v naših srcih: če bodo odprta za spravo in dialog, bomo lažje dosegli notranji mir, ki je osnova in vir globalnega miru in blagostanja. Kot zanimivost naj še omenim, da bosta obe nedeljski izvedbi 46. in 47. po vrsti med vsemi slovenskimi uprizoritvami.