Zakaj so za vodilno misel in hkrati začetek svojega pevskega nastopa izbrali ravno drugo kitico Prešernove Zdravljice, je na začetku svojega nagovora številnim ljubiteljem lepe pesmi, med katerimi so bili sorodniki pevcev, povedal Franci Klobčar, član zbora in močno zaslužen za kulturni večer: »Zato, ker brez zavedanja o pomenu in vrednosti lastnega naroda ni pravega sožitja z drugimi narodi.« In dodal: »Sedma kitica Zdravljice lahko v polnem pomenu zaživi šele ob lastni nacionalni umeščenosti v svetovno družbo narodov«.

»Brez zavedanja o pomenu in vrednosti lastnega naroda ni pravega sožitja z drugimi narodi.« (Franci Klobčar)

Govornik se je upravičeno vprašal: »Naj kaj smo Slovenci lahko ponosni? Kaj nas je ohranilo, da smo kot narod preživeli?« In poudaril, da sta »to predvsem naš jezik in kultura«.

Franci Klobčar je v nagovoru spomnil tudi na dokumente, ki potrjujejo,
na kaj smo Slovenci lahko ponosni. FOTO: Jožef Pavlič

Ko o nas, Slovencih, in našem jeziku spregovorijo tuji dokumenti …

Spomnil je, da »pričevanja o slovenskem jeziku segajo že v čas Brižinskih spomenikov«. Omenil je »do nedavnega prezrt dokument iz leta 1384: predgovor prevoda Durandijevega dela Rationale Divinorum officiorum, ki ga hranijo v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju. V njem je namreč zapisano, da se bo maša po latinščini in grščini obhajala tudi v slovenskem jeziku. Kot razlog za to je navedeno dejstvo, da noben drug jezik ni tako razširjen kot slovenski.«

Komorni pevski zbor Šutna je pod vodstvom Dušana Ješelnika zapel vrsto
domoljubnih slovenskih pesmi. FOTO: Jožef Pavlič

Ugotavljal je, da je »zgodovina nadaljnjih stoletij slabila družbeno moč Slovencev, kar se je izražalo v postopni asimilaciji in oženju slovenskega etničnega ozemlja. V začetku 19. stoletja, v času pomladi narodov, je v ta proces vstopila visoka avtorska ustvarjalnost, najmočneje izražena s pesniško besedo doktorja Franceta Prešerna. Narod v raju pod Triglavom je z ustvarjalnostjo umestila med druge narode in mu odprla pot do zgodovinske uveljavitve. Na tej poti je imelo pomembno vlogo tudi sporočilo Zdravljice, vključno s poudarjenim pomenom zavedanja naše samobitnosti, izraženega v drugi kitici.

Franci Klobčar je spomnil tudi na dokument Rationale Divinorum officiorum iz leta 1384, v katerem piše, "da se bo maša po latinščini in grščini obhajala tudi v slovenskem jeziku". Kot razlog za to, je nevedeno dejstvo, "da noben drug jezik ni tako razširjen kot slovenski". FOTO: Jožef Pavlič 

Pomen čitalnic za utrjevanje narodne zavesti Slovencev

To zavedanje je kmalu po Prešernovi smrti začelo uresničevati čitalniško gibanje. V večjih mestih so meščani in narodno zavedna inteligenca začeli ustanavljati čitalnice, v katerih so s pesmijo, gledališkimi predstavami, koncerti, bralnimi večeri in plesom budili in utrjevali narodno zavest. Tako je bilo tudi v Kamniku, kjer je bila Narodna čitalnica ustanovljena 21. junija 1868 pod Graškovo hruško na Šutni na pobudo Valentina Prevca in njegovega pripravnika Simona Jenka.

Ena pomembnejših dejavnosti čitalnic je bila tudi narodnozavedna pesem. Slovenski skladatelji so ustvarili izjemno bogastvo zborovskih skladb, ki so na čitalniških prireditvah, t. i. besedah, ljudem oblikovale zavest pripadnosti slovenskemu narodu in predale sporočilo o odgovornosti za njegovo nadaljnjo usodo. Veliko teh pesmi je zaradi široke sprejetosti ponarodelo in ostalo v bogati zakladnici ljudskega.«

O vsebini nastopa Komornega pevskega zbora Šutna

Franci Klobčar je nato napovedal, kaj bodo peli pevci gostujočega zbora: »Del tega bogastva vam bomo nocoj predstavili pevke in pevci Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika pod vodstvom zborovodje Dušana Ješelnika. Vse pesmi, prvotno napisane za moški zbor, bomo predstavili v sodobnejših različicah, torej za mešani zbor. Ob tem, ko bomo s pesmijo podoživeli čase prebujanja slovenske narodne zavesti, se bomo poleg praznika kulture spomnili še enega velikega Slovenca, našega rojaka generala Rudolfa Maistra, ki mu je posvečeno letošnje leto.«

Navdušeni poslušalci so zelo zbrano sledili vsaki zapeti pesmi, nato pa
gromko ploskali. Imeli so za kaj. FOTO: Jožef Pavlič

Prešernovi Zdravljici so sledile pesmi Slovenska dežela, Ljubezen do domovine, Prašaš č'mu, Hišica očetova, Lipa, Planinska, Po jezeru, Pod oknom, Ej tedaj, Strunam, Vse mine, Lahko noč in, dodatna, Sem pevec. Vmesno, zelo občuteno povedano in skrbno sestavljeno povezovalno besedilo, ki se je ujemalo z vsebino pesmi, avtorjem in uglasbitvijo besedila, sta brala Mihela Gabrovec (tudi avtorica krasnega programskega povabila na koncert s slovensko zastavo in njenimi barvami) in Matjaž Šmauc.

Komorni pevski zbor Šutna, ustanovljen leta 1997 na pobudo pevcev župnijske cerkve na Šutni, v katerem danes pojejo cerkvene in posvetne skladbe domačih in tujih avtorjev pevci iz petih župnij kamniške dekanije, vodi pa ga Dušan Ješelnik, se je dan po Prešernovem dnevu izkazal z zares ubranim petjem. Res je lahko v ponos Kamniku, saj s svojim delovanjem sooblikuje njegovo kulturno podobo, s petjem pa se navezuje na slovensko zgodovino in ljudsko izročilo.

Predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar se mu je po pevskem nastopu zahvalila za njegovo »ljubezen do slovenske pesmi ter veselje in radost«, ki ju je podaril poslušalcem v frančiškanski dvorani. 

Zboru se je za ubrano petje zahvalila predsednica Društva sv. Jakob
Kamnik dr. Marjeta Humar. FOTO: Jožef Pavlič

To dvoje – veselje in radost – se je nadaljevalo ob kozarcu dobrega vina in pecivu, pogovoru in hvaležnosti, da ima Kamnik tako lep in prijazen prostor ter možnosti za zelo obiskane kulturne prireditve, predvsem pa za krasen kulturni večer.