Srečanje je bilo namenjeno temu, da bi bolje razumeli položaj sodobne družine, da bi junijsko svetovno srečanje družin v Rimu obrodilo čim več sadov.

V ospredju je bilo seveda vprašanje evangelizacije družine. Osebno pa mi je dalo precej misliti tudi predavanje litvanskega družbenega antropologa. Ta je v svojem predavanju med drugim izpostavil, kakšne posledice za družinsko življenje je pustil komunizem.

Na kratko gre nekako takole. KGB v Litvi je mučila, zapirala in pobijala predvsem pokončne in verne ljudi, ki se niso strinjali z režimom. Ti ljudje so doživeli hudo osebno travmo. Prepovedano jim je bilo svobodno govoriti, razmišljati in se spominjati. O travmi niso nikomur govorili in je posledično niso zmogli predelati, kar je mnoge vodilo v disfunkcionalnost. Ko je tako travmatizirana oseba vstopila v zakon, ni zmogla vzpostaviti stabilnega odnosa. Svoje otroke so vzgajali za preživetje. Družinska preživetvena strategija narekuje, da smeš delati le tisto, kar...