Dobra komunikacija v delovnih organizacijah pomaga pri gradnji medsebojnega spoštovanja, zaupanja in ustvarjalnosti, pravi redna profesorica za psihologijo dela in organizacij na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Eva Boštjančič.

Nedavno so se študenti magistrskega študija pri predmetu Organizacijska psihologija pod vašim mentorstvom sistematično lotili raziskovanja komunikacije in vodenja v slovenskih delovnih organizacijah. V njej je sodelovalo prek 1000 zaposlenih. Katere so ključne ugotovitve, če se osredotočimo zgolj na komunikacijo? 

Študenti so ugotovili, da so zaposlene ženske v primerjavi z zaposlenimi moškimi bolj nagnjenje k spoštovanju raznolikosti v delovnem okolju in sprejemanju različnosti med zaposlenimi. Prav tako se je pokazalo, da zaposleni z daljšo delovno dobo zaznavajo premalo spoštovanja te različnosti in vključenosti. Če pa govorimo na ravni različnih generacij, je vsem generacijam skupno, da sta jim ključni vrednoti pri komuniciranju z njimi spoštljivost in doslednost. Baby boom generacija, to je generacija, ki se počasi poslavlja s trga dela, predvsem ceni zaupnost in prilagodljivost. Generacija, ki je trenutno najbolj aktivna na trgu dela, to je generacija Z, pa predvsem ceni sodelovanje.

Psihologinja dr. Eva Boštjančič: »Zame je primer dobre komunikacije "ena na ena", kjer ne prihaja do šumov.« FOTO: osebni arhiv

Ena od oblik komunikacije je tudi obrekovanje. Ena skupina študentov se je pri raziskovanju ukvarjala prav s tem. Koga najpogosteje obrekujemo v delovni organizaciji in na kakšen način? 

Najpogostejša tarča obrekovanja so sodelavci, predvsem tisti, s katerimi smo v tesnih in prijateljskih odnosih. Zanimivo je, da so udeleženci v raziskavi povedali, da pogosteje obrekujejo pozitivne stvari. Kot raziskovalka rada rečem, da je to morda socialno zaželen odgovor, ki se pojavi pri »mejnih« temah, pri katerih ne vemo točno, ali so pozitivne ali negativne. Ena skupina pa se je ukvarjala z odpuščanjem oziroma vprašanjem, kako so ljudje odpuščeni. V anketi je sodelovalo 154 posameznikov. Študenti so ugotovili, da je velik razkorak med pričakovanjem, kako biti odpuščen ter tem, kako je v resnici.

Najpogostejša tarča obrekovanja so sodelavci, predvsem tisti, s katerimi smo v tesnih in prijateljskih odnosih.

Dobra komunikacija delovnih organizacij v odnosu do svojih zaposlenih je ena ključnih komponent za dobro vzdušje in zadovoljstvo zaposlenih. Lahko konkretno ponazorite primere dobre komunikacije. 

Zame je primer dobre komunikacije »ena na ena«, kjer ne prihaja do šumov. To pomeni, da kar je pošiljatelj želel sporočiti, jaz kot prejemnik na enak način razumem. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da je komunikacija pravočasna. To pomeni, če naredim napako, mi vodja to takoj pove in jo lahko popravim, ne pa da me nanjo opozori šele ob letnem razgovoru.

Katere so bistvene razlike pri komunikaciji v odnosu do mlajše generacije, ki šele prihaja na trg dela, in starejših, ki so vpeti v neko delovno organizacijo že 30 let ali več? 

Včasih je bila komunikacija zgolj ustna, torej osebna. Danes je polje komunikacije zelo razširjeno, denimo prek e-pošte in različnih drugih aplikacij, kjer je ta komunikacija veliko manj formalna. Starejše generacije so bile navajene komunicirati prek enega samega kanala, torej osebno ali pa morda še prek e-pošte. Mlajše generacije pa danes komunicirajo na različne načine in v različnih skupinah sočasno. Z vidika psihologije to lahko pripelje do večopravilnosti, to pomeni, da delamo več stvari hkrati in morda pri tem kakšno informacijo izgubimo. Študije kažejo, da smo pri večopravilnosti manj učinkoviti in delamo več napak ter smo na koncu bolj izčrpani. Mlajši so navajeni tega, a dolgoročno ta komunikacijski stres lahko vpliva na delovanje posameznika.

Psihologinja dr. Eva Boštjančič med drugim ureja spletno stran psihologijadela.com.

Kako se približati mladim in njihovemu načinu komuniciranja, da bi jih zadržali v delovnih organizacijah in posledično v slovenskem delovnem okolju? 

Večina mladih, ki zdaj prihaja na trg dela, je na nek način živela v blagostanju. Odraščali so v okolju, kjer so bili v središču pozornosti svoje družine oziroma družinske celice. Podobna pričakovanja imajo tudi, ko se zaposlijo. To se pogostokrat ne zgodi, zato iščejo izzive drugod, včasih celo v tujini. Mladi želijo predvsem, da jih spoštujemo, jih imamo za enakovredne in da jim zaupamo. Obenem potrebujejo stalno povratno informacijo. Želijo vedeti, kaj se dogaja in kako razmišljajo v vodstvu in kakšna je vizija organizacije. Zelo cenijo prijetno delovno vzdušje, v katerem se počutijo sproščeno in so obkroženi z dobrimi sodelavci.

Kako pa je covid-19 spremenil način komuniciranja? Katere pozitivne in negativne vidike vidite pri tem?

Covid-19 je izostril naš način komunikacije na ta način, da poskušamo bolj jasno komunicirati, ker vemo, da vsak dela v drugačnem domačem delovnem okolju in se moramo res potruditi, da nas nekdo na drugi strani ekrana sliši in razume. Hkrati nas je covid-19 naučil, da preveč sestankovanja ni dobro. Ko se je začela epidemija, je večina delodajalcev povečala število sestankov, a se je po letu in pol izkazalo, da to ne pelje nikamor. Zdaj ima kar nekaj slovenskih organizacij moratorij na sklicevanje še več sestankov in skušajo organizirati le tiste, ki so res pomembni.

Slabosti v komunikaciji na daljavo pa so, da prek ekrana ne vidimo dobro neverbalne komunikacije, saj ne vidimo položaja telesa, kakšne so kretnje rok in podobno. Na ta način izgubimo veliko informacij o sočloveku, predvsem ko gre za bolj zahtevne in čustveno obremenjujoče situacije, kot so pogajanja ali motiviranje zaposlenih. Tudi učitelji so spoznali, da je popolnoma drugačno delo na daljavo v primerjavi z delom v živo.

Komunikacijo včasih preveč prepuščamo naključju.

Ali in kako je dobra komunikacija povezana z doseganjem večjega učinka zaposlenih in posledično boljšega poslovnega rezultata?

To je zelo povezano. Marsikdo ni rojen komunikator. Komunikacijske veščine lahko razvijemo in pridobimo v družini ali šoli. Pogoj za to so ustrezne osebnostne lastnosti, ki so povezane s samopodobo in samozavestjo. Komunikacijo včasih preveč prepuščamo naključju, a tudi na tem področju se lahko izobražujemo. Komunikacija vpliva na zadovoljstvo, počutje in psihološko blagostanje v organizaciji. Dobra komunikacija med vodjo in zaposlenimi ter samimi zaposlenimi vpliva tudi na našo učinkovitost in kreativnost. V delovnih okoljih, kjer šef vedno išče napake in ves čas nadzira, ne more priti do inovativnih rešitev in predlogov. Zaposleni prav tako potrebujejo delovno okolje, kjer se tolerirajo napake, na katere bodo na pravi način opozorjeni. Če bom opozorjena na napako, bom drugič naredila drugače in bolje.