Ena izmed razpravnih »zvezd stalnic« v slovenskem javnem prostoru je povezana tudi z javnofinančno podporo različnim civilnodružbenih ustanovam, ki delujejo na humanitarnem, dobrodelnem, okoljevarstvenem, kulturnem, športnem, zdravstvenem, vojno-veteranskem, socialnovarstvenem, sindikalnem, strankarskopolitičnem, družinskem, religioznem in še kakšnem področju.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da »navadni« državljani nimajo neposrednega vpliva na to, kako se dodeljuje tovrstna finančna podpora, to ni čisto res. Ena izmed sicer zelo omejenih poti, ki davkoplačevalcem (natančneje: zavezancem za dohodnino), vendarle omogoča vpliv na to, kdo bo dobil finančno podporo in za kakšno dejavnost, je namenitev dela dohodnine organizacijam, ki so umeščene na poseben seznam Finančne uprave RS. Davčni zavezanec rezident namreč lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 % dohodnine.

Še vedno slabo izkoriščena možnost

Kaj se torej konkretno dogaja na tem področju? Kot vsako leto je finančna uprava tudi letos te dni objavila prve preliminarne podatke o tem, kdo iz zelo dolgega seznama upravičencev so prejemniki donacij za lansko dohodninsko leto in koliko dohodninskih zavezancev se je odločilo za donacijo (podatki so preliminarni, saj temeljijo na podlagi izdanih informativnih izračunov dohodnine, kjer vsak morebiten ugovor zadrži izplačilo donacij; prva izplačila upravičencem bodo nakazana do konca septembra 2020).

Statistika pokaže, da je bilo v letu 2019 namenjenih 496.363 donacij (leto prej 467.980). Glede na to, da je finančna uprava od 31. marca letos, ki so bili izdani prvi informativni izračuni za dohodnino v letu 2019, do 30. junija, ko je bil na naslove zavezancev poslan zadnji sveženj, izdala 1.554.991 informativnih dohodninskih izračunov, je jasno, da se po več kot ducatu let, odkar obstaja ta donacijska možnost, zanjo še vedno odloča le okoli tretjina dohodninskih zavezancev (ti večinoma ne »drobijo« svojih donacij, temveč 0,5 odstotka namenijo enemu izmed upravičencev).

Rdečim noskom sledi Slovenska karitas

In kaj kažejo podatki na strani prejemnikov? Donatorji so se za dohodninsko leto 2019 odločili nameniti del dohodnine 5.554 različnim upravičencem (za dohodninsko leto 2018 5.394) v skupnem znesku 5.456.656,23 evrov (leto poprej 5.040.711,97 evrov).

Na prvem mestu prejemnikov z najvišjim seštevkom dohodninskih donacij so se utrdili Rdeči noski (društvo za pospeševanja veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi): prejeli so 18.409 donacij v skupnem znesku 236.486 evrov. Na drugem mestu je znova Slovenska karitas, ki ji je dohodninsko donacijo namenilo 16.241 zavezancev v skupnem znesku 141.159 evrov, na tretjem mestu pa je Sklad 05 (ustanova za družbene naložbe), ki je z 11.046 donacijami zbral 139.802 evra. To so tudi edini trije prejemniki, bodo prejeli več kot 100.000 evrov dohodninskih donacij.

Pomoč slovenskim (nad)škofijam in drugih katoliškim ustanovam

In kolikšno tovrstno podporo imajo druge katoliške ustanove, umeščene na seznam upravičencev do dohodninske donacije? Med prvih 20 prejemnikov je na 13. mestu Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov z 2.584 donacijami v skupnem znesku 29.315 evrov, na 19. mestu pa šentviški Zavod sv. Stanislava (968 donacij – 22.780 evrov).

Med prejemnicami so tudi slovenske (nad)škofije: ljubljanska bo prejela 16.608 evrov (2.120 donacij), koprska 8.142 evrov (1.491 donacij), celjska 7.169 (1.199 donacij), mariborska 5.362 evrov (983 donacij), novomeška 5.284 evrov (815 donacij) in murskosoboška 4.498 evrov (1.022 donacij).

Med prvimi 200 prejemniki pa najdemo še naslednje katoliške ustanove: Društvo Družina in življenje (13.236 evrov – 1008 donacij), Nadškofijsko karitas Maribor (7.897 evrov – 777donacij), Zavod sv. Frančiška Saleškega za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti (6.950 evrov – 525 donacij), Škofijsko karitas Koper (6.334 evrov – 650 donacij), Redovne skupnosti Slovenije (5.874 evrov – 820 donacij), Ustanovo Anin sklad (5.959 evrov – 610 donacij), Vzgojno-izobraževalni zavod A. M. Slomška iz Maribora (3.612 evrov – 326 donacij) in Misijonsko središče Slovenije (3.597 evrov – 323 donacij).

Se bo krog donatorjev širil?

Kaj naj stori dohodninski zavezanec, če želi podpreti versko, humanitarno, dobrodelno ali še kakšno drugo dejavnost enega (0,5 odstotka dohodnine) ali največ petih (po 0,1 odstotka dohodnine) upravičencev? Zahtevo za tekoče dohodninsko leto mora posredovati do konca decembra, kar je mogoče storiti prek sistema eDavki; z obrazcem, ki je dostopen na spletni strani finančne uprave oziroma na davčnih uradih in izpostavah, kjer ga tudi oddajo; posamezni upravičenci pa tudi sami pripravljajo potrebne obrazce, v katere je treba navesti svoje podatke in zahtevo poslati upravičencu oziroma pristojnemu davčnemu uradu.

Če torej želite od dohodnine, ki vam bo »zaračunana« za leto 2020, del nameniti upravičencu po svoji izbiri (na seznamu več tisoč upravičencev je tudi dovolj velika izbira katoliških), morate to pristojnim sporočiti do konca leta.

In zapisano še enkrat: ne gre za nikakršno dodatno davčno obremenitev, temveč le za samostojno usmerjanje del(čk)a davčne obveznosti, ki ga sicer, če se za doniranje dohodninski zavezanec ne odloči, pušča v državnem proračunu.