Za osvežitev spomina: peticijo 718/2023, pod katero se je podpisal zgodovinar dr. Mitja Ferenc, je sprejel Odbor za peticije Evropskega parlamenta na pobudo evropske poslanke Romane Tomc (SDS/ELS). Elektronski podpis podpore peticiji je možno po registraciji oddati TUKAJ.

Minilo je sedem let

Komisija – kot je zapisal njen predsednik dr. Jože Dežman – opozarja, da je po odkritju mumificiranih posmrtnih ostankov umorjenih v rovu sv. Barbare v Hudi jami minilo sedem let, preden so bili posmrtni ostanki vseh 1410 umorjenih izkopani in pokopani na mariborskem pokopališču Dobrava.

Predlog za pokop v Ljubljani

»Komisija ponovno predlaga Vladi Republike Slovenije, da bi posmrtne ostanke umorjenih Romov, več kot 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico in drugih žrtev vojne in revolucije pokopali v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije,« je zapisal dr. Dežman.

Predlog programa za leto 2024

Pri tem je spomnil, da so v predlogu programa za leto 2024 zapisali: »Komisija predlaga, da se ekshumirani ostanki iz prikritih morišč in grobišč ter drugi ekshumirani posmrtni ostanki žrtev vojne, revolucije in povojnega nasilja iz drugih grobišč in grobov pokopljejo v Ljubljani.«

Pričakovanje Komisije

In še, da bo Komisija z organizacijami, ki zastopajo žrtve in zainteresirano civilno družbo, pripravila izhodišča in organizirala razprave o možni obliki in lokaciji pokopnega prostora s spomenikom. Jože Dežman je ob koncu še zapisal pričakovanje, da bo to stališče Komisije obravnavano in upoštevano v razpravi v Evropskem parlamentu.