Komisija za medicinsko etiko o pomislekih ob evtanazijskem referendumu
Komisija za medicinsko etiko o pomislekih ob evtanazijskem referendumu
Referendumsko vprašanje je le načelno in odvrača pozornost od uvajanja spremembe, torej nalaganja zdravnikom, da na prošnjo trpečih končajo njihova življenja. »Dilema se bo omejila na vprašanje, ali dati parlamentu vnaprejšnje soglasje, da po politični presoji uredi zakon,« so bili v sporočilu za javnosti jasni v Komisiji za medicinsko etiko.
Možnost zlorab
Slovenija po njihovem spada med najhitreje starajoče se države. »Kar je slovenska politika sposobna ponuditi starajočim, sta pomoč pri samomoru in evtanazija, ki ju po uvedbi ne bo mogoče učinkovito nadzorovati in odpirata različne možnosti zlorab,« je dobra dva tedna pred evtanazijskim referendumom opozorila KME s predsednikom prof. dr. Božidarjem Voljčem na čelu.
Večletna opozorila brez učinka
Komisija dodaja, da zdravnikov s specializacijo iz stroke o bolezni starejših (geriatrije) ni, oddelek za geriatrične bolnike v UKC Ljubljana pa je podhranjen. »Vsa večletna opozorila javnosti in stroke o ureditvi dolgotrajne oskrbe in paliativne medicine so ob indolenci odgovornih vladnih in drugih služb ostala brez učinka,« so še posvarili v komisiji.
Spoštovati izid referenduma
Predsednik Voljč, sicer nekdanji minister za zdravje, je v stališču še izpostavil, da bo treba – tudi ob morebitnem nestrinjanju z njegovim razlogom – spoštovati izid referenduma, ki ga bodo izvedli v nedeljo, 9. junija 2024, sočasno s še dvema drugima (o rabi konoplje in o preferenčnem glasu) in z volitvami v Evropski parlament.
Kaj je KME?
Komisija za medicinsko etiko je sicer posvetovalno telo ministra za zdravje, ki obravnava vprašanja s področja medicinske etike in deontologije in daje soglasja, mnenja in pojasnila o posamičnih vprašanjih s tega področja. Pristojna je izključno za opredelitve o etičnih vprašanjih, pomembnih za poenotenje etičnih praks na ravni države.
Že lani ostro proti predlogu zakona
Komisija, katere član je v imenu Teološke fakultete Univerze v Ljubljani tudi dr. Roman Globokar (nadomestna članica pa dr. Mateja Pevec Rozman), se je že pred dobrim letom dni, maja lani, s stališčem opredelila do predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in ga soglasno zavrnila, češ da ga spremlja visoko etično tveganje.