Komisija Pravičnost in mir je pozdravila ponedeljkovo Izjavo SAZU o slovenski spravi. FOTO: Tatjana Splichal



V ponedeljek javno objavljena Izjava SAZU o slovenski spravi, s katero so njeni avtorji (predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Peter Štih, akademiki Tadej Bajd, Tine Hribar in Jože Krašovec in izredni član SAZU prof. dr. Peter Vodopivec) seznanili tudi predsednika Boruta Pahorja, je požela veliko pozornosti in tudi precej odobravanja. Danes je izjavo pozdravila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) v odzivu, pod katerega se je podpisal njen predsednik, upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Korak v procesu, ki ga je treba nadaljevati

Da gre za pomembno pobudo, v kateri so prisotni poglavitni vidiki, ki v slovenski javnosti doslej niso bili dovolj upoštevani, se strinja msgr. Stres: »Izjava je korak v procesu, ki ga je treba nadaljevati. Zato podpiramo tudi prizadevanje predsednika republike Boruta Pahorja, da spodbudi nadaljnje korake k 'soočenju s preteklostjo v vsej njeni resničnosti' z ustanovitvijo mnenjsko uravnotežene skupine različnih zgodovinarjev, pravnikov in drugih uveljavljenih strokovnjakov, ki naj temeljito in celovito preučijo in presodijo tedanji položaj ter ovrednotijo razloge in odgovornosti za ravnanja takratnih družbenih in političnih skupin.«


Anton Stres: Pričakujemo, da bo izjava SAZU vplivala na izrazje in nadaljnjo obravnavo medvojnih in povojnih dogodkov v šolskih učbenikih in v javnem govorjenju nasploh. FOTO: Tatjana Splichal


Vpliv naj bo viden tudi v šolskih učbenikih

V komisiji upajo, da izjava SAZU ne bo ostala le črka na papirju, temveč da bo imela tudi konkretni učinek in bo takoj pospešila procese za zagotovitev pravice do groba, rehabilitacije žrtev medvojnega in povojnega nasilja in poprave krivic, ki so na samem začetku spravne ideje med Slovenci. »Prav tako pričakujemo, da bo izjava SAZU vplivala na izrazje in nadaljnjo obravnavo medvojnih in povojnih dogodkov v šolskih učbenikih in v javnem govorjenju nasploh. Strinjamo se, da je le s prizadevanjem za resnico, za popravo krivic, s spoštovanjem drugače mislečih, na podlagi obče veljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim, mogoče hitreje stopati po poti slovenske sprave,« je še poudaril msgr. dr. Anton Stres.