Komentar: Starševstvo, pot k svetosti
Komentar: Starševstvo, pot k svetosti
Foto: Oton Naglost
Dojenčki, malčki in razigrani otroci so prisrčni, učijo pa nas tudi ponižnosti, sprejemanja drugačnosti, odstopanja od svojih pričakovanj, potrpežljivosti, odrekanja lastnim potrebam za dobro drugega, brezpogojne ljubezni. Ob otrocih se učimo o Božji ljubezni do nas. Ljubeče starševstvo je lahko pot k svetosti.
Med starši, ki so kot svetniki uradno povzdignjeni na oltar Cerkve, sta v prvi vrsti Marijina starša (Jezusova dedek in babica) Joahim in Ana, nato na primer sv. Ema Krška, ki je bila mati dveh sinov (po njihovi smrti je Ema ustanovila samostan), pa starši sv. Terezije Deteta Jezusa – francoska zakonca Martin (vseh pet preživelih hčera je vstopilo v samostan), pa blaženi avstrijski cesar Karel, ki – zanimivo – goduje na svoj poročni dan. Svoji ženi Citi, s katero sta imela osem otrok, je tik pred poroko dejal: »Zdaj morava drug drugemu pomagati na poti v nebesa.« Bolj sodobna svetnica pa je zdravnica sv. Ivana Beretta Molla, ki je za svojo še nerojeno hčer tvegala svoje življenje. Morda tudi iz svojega življenja poznate kakšen svetniški zgled očeta ali matere. Vsi ti svetniki – »uradni« in tudi »neuradni« – nas navdihujejo, da tudi mi svoji družini darujemo svoje življenje z drobnimi in velikimi dejanji ljubezni.
_ _ _
PRETEKLI KOMENTARJI:
Strah in Bog
Koronajesen
Župnija kot dom
Kaj potrebujejo mladi?
*Prispevek je uvodnik v novi Naši družini (39/2020).*
*Naša družina na facebooku TUKAJ.*