Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal.


Kje se bo zaustavila levičarska histerija, ki se širi po državi, si ne morem niti zamisliti. Najprej nam je nekdanji predsednik v medijih razložil, kako desnica nima pojma o vodenju države. Potem ko opoziciji ni uspelo izvesti interpelacije vlade (pogoreli so kot najstniki na prvem zmenku), so se lotili ministra Janeza Ciglerja Kralja in nevladne organizacije, ki ima napako, da ni levo usmerjena.

Sledil je »kulturni boj« v medijih proti veleposlaniku RS v Rimu Tomažu Kunstlju. (Ker se interpelacije proti njemu ne da vložiti, je Levica samo ostro protestirala, v njej značilnem ideološkem slogu.)

In kaj je hudega storil naš veleposlanik? V resnici nič. V uradni depeši, ki je namenjena komunikaciji med veleposlaništvi in zunanjim ministrom, je izrazil mnenje, da se mu ne zdi primerno, da bi veleposlaništvo v času praznovanja okrogle obletnice osamosvojitve Slovenije promoviralo razstavo o sodobni umetnosti v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Večje od mene: herojski glasovi iz nekdanje Jugoslavije.

Gre za razstavo, ki bo konec marca postavljena v rimskem muzeju za sodobno umetnost MAXXI. Nikjer in nikdar ni dejal, da razstavi nasprotuje, niti ni tisti, ki bi jo lahko prepovedal. Organizatorji se o njej z veleposlaništvom niso ničesar dogovarjali.

»Če je ne promoviramo, ne pomeni, da je ne podpiramo. Saj je vendarle del medgalerijskega sodelovanja,« je o razstavi povedal Kunstelj. Meni, da bo prej ali slej veliko priložnosti za podobno razstavo v dogovoru z drugimi državami naslednicami.

Seveda so ga nemudoma obtožili, da nas s tem svojim mnenjem vrača v »neke stare čase«. Ali nas ne pelje tja prav razstava?

V vseh žgočih zapisih ni enega stavka o tem, kateri umetniki iz nekdanje Jugoslavije bodo razstavljali (skupaj 51, 14 jih je neposredno povezanih s Slovenijo), kaj je v njihovih delih umetniškega in herojskega. Kako herojsko se je končala Jugoslavija, pa vemo.

Zakaj nekateri nočejo razumeti, da »Jugoslavije ni več«, da »zdaj gre za Slovenijo«, kot je pred 30 leti dejal Jože Pučnik. Tudi danes gre za Slovenijo, za njeno promocijo, od kulture, umetnosti, turizma, inovacij do športa.

Gre za Slovenijo in Slovence. Naša kultura ni več v politično podrejenem položaju pod unitarističnim in integralnim jugoslovanstvom ali bratstvom in enotnostjo.

Če se bodo pritiski še stopnjevali, bo heroj vsak, ki bo v samostojni Sloveniji upal zapeti Ipavčevo Slovenec sem, od zibeli do groba … Pesem je napisal Jakob Gomilšak davnega leta 1866 in je ponarodela.

Je tudi avtor prleške himne Dere sen jaz mali bija … – ups, ali se to sploh lahko zapiše, saj to ni več le nacionalizem, temveč že lokalpatriotizem? Je to še politično korektno?


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (05/2021).

Preberite še:
- Komentar: S pogumom do miru
- Komentar: Znane besede bom razumel drugače
- Komentar: Slišite pesem življenja?