Ko je prerok Samuel prišel z junico v Betlehem, da bi izbral primernega mladeniča za judovskega kralja, so ga mestni veljaki vprašali, ali njegov obisk prinaša mir. Odgovoril jim je: »Mir!« Ob novem letu 2021 se tudi mi oziramo okrog, da bi opazili preroka, ki bi nam povedal, ali nam bo to leto prineslo mir ali kaj drugega.

Toda preden odgovorimo, kako bi lahko danes v naši družbi vzpostavil mir, pojasnimo vrlino, ki je mladeniča Davida odlikovala, da ga je prerok izbral in mazilil za kralja ter mu naročil, naj vzpostavi »kraljestvo miru«.

V istem, 16. poglavju Prve Samuelove knjige namreč beremo, da je bil kralj Savel zelo razrvan in je iskal nekoga, ki bi ga znal s citrami milodonečimi utolažiti in pomiriti. In svetopisemski pisatelj pravi, da kadar je David vzel v svoje roke citre in zaigral, je kralju Savlu odleglo in »zli duh je odšel od njega«.

Prvo spoznanje, ki prihaja iz Davidove zgodbe, je, da nas umetnost harmonizira, prežene temne misli, ublaži srd ter nam podari blagost in moč, da zaživimo tudi v sozvočju z drugimi. Zato ni naključje, da so kralja Davida imenovali svetopisemski Orfej in da je postal simbol umetnosti, brez katere ne znamo živeti. Tudi slavnostno stopnišče pariške Sorbone ima na eni strani kip modernega znanstvenika Pasteurja in na drugi strani antičnega kralja Davida s harfo, kar pomeni, da tudi univerza in z njo intelektualni cvet naroda ne more preživeti ne samo brez znanosti, ampak tudi ne brez navdihujoče umetnosti.

V tem duhu si lahko tudi v slovenski družbi priznamo, da se je slovenska neodvisnost porodila na temelju, ki so ga postavili umetniki in intelektualci, ki so zahtevali ohranitev našega jezika in pokazali, da je naš lepo doneči jezik vsebinsko tako bogat, da lahko izrazi najglobljo literaturo, pa tudi najvišjo znanost in prav tako vsakodnevno družbeno in državniško življenje. Ta vera v moč slovenskega jezika, ki prinaša mir in sožitje na vseh ravneh življenja, se pravi, sozvočje med narodi in sporazumevanje med različno mislečimi, je bila kronana s slovenskim predsedovanjem EU. Takrat smo evropsko skupnost narodov vodili v slovenskem jeziku.

Seveda pa nam Sveto pismo tudi govori, kaj je tista umetnost, ki človeka plemeniti in ga navdihuje za najvišje misli ter opogumlja za smele korake. Gre za umetnost, ki se odpira navdihu od zgoraj in ki ima, kot pri Davidu, smisel za bolečino in stisko drugega človeka. Gojiti vrhunsko umetnost pomeni ustvarjati ideje in besede, barve in zvoke, ki nam omogočajo, da razumemo sebe, druge in ves svet, s tem pa vzpostavljamo mir med nami in tudi širom po Evropi.

Toda takoj v naslednjem poglavju Samuelove knjige beremo, da je David pokazal tudi pravo junaštvo. Njegovo izjemno herojstvo ni bilo v neki brezglavi bitki z Goljatom, prav nasprotno, šlo je za izjemno iskrivost mladeniča, ki je svoj veliki pogum združil z darom domiselnosti in se soočil z nesorazmerno močnejšim nasprotnikom. David, ki je že vedel, da bo postal mesijanski kralj, se je tudi zavedal, da je za pravi mir potrebno še večje junaštvo, prav tako pa pripravljenost na žrtve. Toda takrat, ko se junaško srce preda navdihu od zgoraj, ko sprejme, da mora ravnati tako, kot je prav in pravično, je njegova vest mirna in takrat lahko tudi pride do pametnih rešitev, ki vzpostavljajo mir.

Tudi danes vidimo, da je za graditev miru potreben velik pogum. Zavist, prepir in razdor pridejo sami od sebe. Kako vzpostaviti mir med nami, kako vsakemu izraziti spoštovanje in zaupanje? Za to je potrebna resnična smelost. Potem pa potrebujemo tudi veliko znanja in bistrosti, s katerima se je treba lotiti ekonomskih in političnih reform, ki so v današnjem globalnem svetu nujne. Brez iskrene besede in pogumnih reform ne more priti do socialnega miru.

In če se povrnemo k preroškim besedilom, ki so napovedovala in opevala Davidovo mesto miru, Jeruzalem. Razkrivajo nam, da bo Božja beseda, se pravi visoka etičnost, znova spoštovana. Praznovale se bodo svatbe, dekleta bodo plesala, mladeniči prepevali in ulice bodo polne otroškega živžava. Vsako mesto, vsak narod lahko postane takšen Jeruzalem, mesto miru. Tudi Slovenci bomo letos, ko bomo znova predsedovali Evropski uniji, pred izzivom in poslanstvom, da vzpostavimo skupen temelj visoke etičnosti, lepote in harmonije pogumne besede ne samo za nas, ampak tudi za našo skupnost narodov.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (1/2021).