Mitologija je imela tri stebre. Prvi je bil, da naj bi nas branili pred tujci, ki nas hočejo za hlapce. Drugi, da so edino oni sposobni upravljati gospodarski sistem, ki odpravlja velike razlike med ljudmi, ter tretji, da je bilo v obdobju med svetovnima vojnama gospodarsko in politično stanje na Slovenskem katastrofalno. 

Propagandistov tistega časa ni motilo, da se nihče v tujini ni ukvarjal z nami, še manj pa, da bi nas kdo hotel za hlapce, niti jih ni motilo, da se je večja enakost dosegala v revščini in z manjšo sposobnostjo podjetij, da bi konkurirala s podjetji iz kapitalizma. 

Politične prepire med klerikalci in liberalci pred drugo vojno so dramatizirali. V kršenje človekovih pravic in zatiranje drugače mislečih naj bi bila komunistična oblast tako rekoč prisiljena zaradi slabe dediščine prejšnje oblasti.

Ta zlagana mitologija se je na Slovenskem dobro prijela, nalezel se je je tudi novi mandatar za sestavo vlade dr. Robert Golob.

Kritiko koalicijske pogodbe je zavrnil z besedami: »Te kritike samo kažejo, da v združenju delodajalcev nimajo pojma, kako je videti razvito zahodno gospodarstvo. Na nek način želijo, da ostanemo narod hlapcev, nizko plačanih delovnih mest, kjer bo imel delodajalec zadnjo besedo in vsi ostali bomo morali biti tiho.« 

Napoved revanšizma pa je utemeljeval: »Dediščina te vlade so nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih, ne samo v državni upravi, tudi v javnih zavodih, agencijah, podjetjih v državni lasti.«

Obe trditvi sta napihnjeni floskuli, ki nimata osnove v dejanskem stanju, sta pa škodljivi za ugled Slovenije kot gospodarsko privlačne države, prav tako kot je škodljiva gospodarstvu sovražna koalicijska pogodba. 

Slovenija ima trenutno najnižjo brezposelnost in najvišjo zaposlenost v svoji zgodovini, plače v gospodarstvu so v zadnjem letu zrasle za dobre štiri odstotke, življenjski standard v Sloveniji ni bil še nikoli tako visok in po Golobu gospodarstveniki, ki so k tem rezultatom največ prispevali, nimajo pojma. 

Po analizi The Economista je Slovenija med državami, ki so se najuspešneje soočile z gospodarskimi izzivi pandemije, omejitve zaradi epidemije so bile med blažjimi, a po Golobu so ljudje v javnih ustanovah, ki so k temu prispevali, nekompetentni.

Nikjer na svetu k rasti dodane vrednosti in k višjim plačam niso prispevali arogantni politiki s povečevanjem davkov, z lovom na čarovnice v državni administraciji ter s pomnoževanjem ministrstev in birokracije. To niso »skandinavski« ukrepi, to je pot v hlapčevstvo, a ne kapitalu, temveč državi in birokratom.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (21/2022).