Ne kažimo zgolj s prstom na priseljence, ki ne poznajo naše kulture in vrednot, temveč se v kontekstu teh dogodkov poglejmo v ogledalo, če ni morda tudi z našo evropsko družbo kaj narobe. FOTO: AFP



Znova so se zgodili teroristični napadi. Grozno, nepredstavljivo, da lahko človek v enaindvajsetem stoletju sredi »civilizirane« Evrope človeku odreže glavo ali s hladnim orožjem seje strah in smrt. Ampak očitno med nami živijo ljudje, ki to naredijo z mirno vestjo. Vse obsodbe vredno! Nasilje in terorizem nista v skladu z evropskimi demokratičnimi in krščanskimi vrednotami. Kakor tudi maščevanje ni v skladu s krščanskimi vrednotami. Zato ne preseneča odziv dunajskega kardinala Christopha Schönborna: »Na to slepo sovraštvo se nikakor ne smemo odzvati s sovraštvom!« Avstrija po njegovih besedah ne sme postati družba, »ki bi se iz strahu zaprla, temveč mora ostati odprta za druge«. Ta drža je zahodnokrščanski družbi domača. Ne vračamo po načelu »zob za zob«. Nečesa drugega pa še ne obvladamo. Vprašajmo se, kaj je bil neposreden povod, da so islamski ekstremisti tudi to jesen sejali smrt. Ne kažimo zgolj s prstom na priseljence, ki ne poznajo naše kulture in vrednot, temveč se v kontekstu teh dogodkov poglejmo v ogledalo, če ni morda tudi z našo evropsko družbo kaj narobe.

Poskušajmo se vživeti v kožo muslimana, ki v kioskih na vsakem vogalu francoskih mest naleti na naslovnico revije, na kateri je narisana karikatura preroka Mohameda. V islamu je namreč upodabljanje Preroka prepovedano. Mohamed je svetinja islama. Vsi, ki v srcu nosimo globoko vero, vemo, da se svetega ne smemo »dotakniti«. Verniki so zato globoko prizadeti, ko vidijo žaljive karikature Preroka. V imenu svobode izražanja so v Franciji onečastili to, kar je vernim muslimanom sveto!
Je res v imenu svobode vse dovoljeno? Svoboda ima svoje meje. Človek, predvsem v demokratični svobodni družbi, ne more narediti vsega, kar se mu zahoče. Moja svoboda se namreč konča tam, kjer se začne svoboda človeka, ki biva poleg mene. Torej, ni mi dovoljeno žaliti in prizadeti sočloveka! Tudi v Sloveniji smo se kristjani za božič pred letom dni čutili prizadete, ko smo dobili voščilo: »Vesel božič, umazane živali!« Politični nasprotniki ves čas kar tekmujejo, kdo bo koga bolj prizadel. Nič drugače ni bilo v predvolilni predsedniški kampanji »na drugi strani luže«. Grozno, težko predstavljivo, da se blatenje in načrtno poniževanje sočloveka dogaja v enaindvajsetem stoletju v civiliziranem svetu. Ampak očitno med nami živijo ljudje, ki jim ni nič sveto. Kam vse to vodi? V Franciji so v imenu svobode onečastili to, kar je muslimanom sveto, in hitro izkusili, kam tako početje pripelje. Ne želim opravičevati ekstremizma. Ampak prav je, da ob priložnosti krvavih atentatov osvojimo tudi to »učno uro«. Različno misleči in različno verujoči lahko sobivamo samo v medsebojnem spoštovanju. Seveda pa moramo najprej vedeti, kaj je sočloveku sveto. Če se z drugače mislečimi ne znamo pogovarjati, tako da bi drug drugega spoznali, pa bi bilo prav, da bi se vsaj v šoli učili, kje lahko muslimana ali pa kristjana razveselimo oz. prizadenemo. Tu pa se že kaže nesmisel (tudi slovenske) interpretacije načela ločenosti države od religije, ki želi vse, kar diši po »svetem«, izločiti iz javnega življenja.


Avtor komentarja je p. Mari Osredkar, predstojnik katedre za osnovno bogoslovje in dialog ljubljanske Teološke fakultete. FOTO: Tatjana Splichal


V človeški zgodovini so se zaradi političnih, vojnih ali ekonomskih razlogov posamezniki in narodi vedno selili v dežele, ki so jim omogočale boljše življenje. Tako bo do konca sveta, pa če nam je to všeč ali ne. Pa če bomo dovoljevali ali prepovedovali! Lahko še tako močno zatesnimo mejne prehode, pa bodo begunci vseeno prihajali k nam. Gre jim za preživetje! Od nas pa je odvisno, ali bomo iz njih naredili prijatelje ali sovražnike.
_ _ _

*Komentar je objavljen v tedniku Družina (46/2020).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

PREBERITE ŠE:

Komentar: Odmev iz nemirne deželice

Komentar: Splet-enost dogajanja

Komentar: Šport, ki povezuje

Komentar: Na tem se da graditi prihodnost