Naj vas na velikonočno jutro ne skrbi, če ne veste, v katero skupino bi se javili in ali ste sploh izbrani. Priključite se Mariji Magdaleni in ostalim ženam. One so bile – mimo izbora in vrst – prve priče vstajenja! FOTO: Tatjana Splichal


Kako bo letos z veliko nočjo, mi v trenutku, ko tole pišem, navkljub navodilom škofov, ali pa prav zaradi navodil, še ni najbolj jasno.

No, jasno je, da velika noč bo, kajti: »Kristus je vstal!« Hotel sem sicer zapisati: »Kristus je vstal, o tem ni dvoma!«, pa se vse od tiste prve in prave velike noči kopičijo dvomi in povečuje število dvomljivcev, za Tomažem pa se je v vrsti skozi zgodovino nabrala množica tistih, ki bi želeli tudi sami vtakniti prste v sledove žebljev in tako preizkusiti Božjo pristnost, prisotnost in potrpežljivost. In z vsem tem samo po sebi še ni nič narobe, saj je Jezus z velikim razumevanjem sprejel Tomaževo nejevero in ga ni grajal, le blagroval je tiste, ki zmorejo verjeti brez brskanja po ranah.

Se je pa v zadnjem času nabralo precej takih, ki se jim še dvomiti ne zdi smiselno – ne vem: ali se jim ne ljubi čakati v vrsti ali pa jim je sam postopek preverjanja neprijeten – in so enostavno naredili križ čez vstajenje (smešno, kajne, in upam, da se bodo prej ko slej zavedli te ironije), češ da za to ni nobene znanstvene podpore, se pa kljub vsemu razglašajo za kristjane in nam zasedajo mesta v cerkvenih klopeh, do katerih imamo zaradi protikoronskih ukrepov sedaj sila omejen dostop. Vem, da me k potrpežljivosti do takih ljudi poleg ljubezni do bližnjega zavezujejo vsaj še prva tri dela duhovnega usmiljenja, se pravi: grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, in nekdanje peto delo nadležne prenašati, ki pa se zdaj glasi: krivico voljno trepeti, a že sveti Pavel je zapisal, da če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni (1 Kor 15, 19).

Kako bo z letošnjim »vstajenjem«, torej še ne vem, niti tega, ali bom na velikonočno jutro lahko sedel v »svojo« klop v domači cerkvi ali ne. To slednje je odvisno od morebitnega sproščanja ukrepov in tega, ali bom s pravočasno prijavo na mašo prišel med prvih deset.

A če se komu »izbiranje« zdi krivično, naj samo pomisli, da je tudi Jezus »izbiral«: iz množice, ki mu je sledila, jih je izbral dvainsedemdeset, še prej je seveda izbral znamenito dvanajsterico, med njimi pa trojico favoritov, s katerimi je kdaj pa kdaj šel po svoje, in izmed teh treh je na zadnje - in že po vstajenju - izbral enega samega.

Naj vas na velikonočno jutro ne skrbi, če ne veste, v katero skupino bi se javili in ali ste sploh izbrani. Priključite se Mariji Magdaleni in ostalim ženam. One so bile – mimo izbora in vrst – prve priče vstajenja!
_ _ _

*Kolumna je bila objavljena v velikonočni Naši družini (14-15/2021), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Več o avtorju TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Komentar: Božji ulomek

Rdeče morje, beli sneg

Ljubi moj novomašnik!