Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal. 


Počasi se naše življenje vrača v stare tirnice. Po 174 dneh je prenehala veljati t. i. policijska ura, ki je omejevala gibanje ponoči, odpravljena je prepoved prehajanja med regijami, spremembe so tudi pri prestopanju državnih meja.

V soboto so se odprle terase gostinskih lokalov, v rumenih regijah je dovoljeno tudi odprtje notranjih delov lokalov (pod posebnimi pogoji), dovoljena so vsa tekmovanja (brez gledalcev) in treningi v mehurčkih, v tem tednu se odpirajo vse izobraževalne ustanove. Mogoči so kulturni dogodki, dovoljeno je druženje do 10 ljudi.

Ob slednjem bi se na kratko ustavila. Medije so namreč pretekli teden preplavili prispevki s trditvijo: če lahko gremo k maši, lahko gremo tudi na proteste. Od kod in zakaj takšna primerjava?

Ustavno sodišče je na pobudo dveh državljanov presojalo o zahtevi, da se zadrži izvrševanje »shodnega« člena odloka o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2.

Tako so ustavni sodniki s 5: 4 zadržali izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. Trije od štirih sodnikov, Dunja Jadek-Pensa, Marko Šorli in Klemen Jaklič, ki se z večino niso strinjali, so spisali odklonilna ločena mnenja, v katerih so svojo odločitev argumentirano podprli.

Vladi je sodišče naložilo, naj prepoved uredi na novo, pri tem pa upošteva pomen shodov za delovanje demokratične države. Odlok je vlada medtem že spremenila in tako dovoljuje shode do deset ljudi.

Večina ustavnih sodnikov, ki je zadržanje odloka podprla, je kot enega glavnih argumentov navedla izvajanje verske dejavnosti in to enačila s političnimi shodi. Menijo, da je na protestnih shodih mogoče enako kot pri verskih obredih na prostem nadzirati izvajanje in upoštevanje epidemioloških ukrepov.

Ta primerjava je najmanj neokusna, da ne rečem žaljiva za vse vernike, ki se udeležujemo maš in drugih verskih shodov. Ne vem, da bi kdaj na katerem prišlo do izgredov, nasilja, da bi morala posredovati policija ali nas nadzorovati, kot mora, denimo, razgrete nogometne navijače. Tudi še nisem slišala, da bi verni razbijali po okoliških lokalih, uničevali izložbe in avtomobile?!

Da je primerjava nevzdržna, je v odklonilnem mnenju zapisal tudi ustavni sodnik Šorli: »Primerjava zbiranj v okviru verskega udejstvovanja, v osnovnih in srednjih šolah ter pri opravljanju gospodarske dejavnosti s shodi se zdi najmanj neustrezna. V teoriji psihologije množice se celo kot primer različnega vedenja različnih množic navaja, da so na primer vrednote in standardi množice vernikov gotovo različni od tistih, ki so značilni za nogometne navijače ali borce za čisto okolje.«

Slovenski škofje so tako na prvem srečanju s predsednikom vlade upravičeno izrazili pričakovanje, »da bodo, glede na epidemiološke razmere, lahko kmalu izvajali verske obrede na prostem ter da bo dovoljena neposredna pastoralna dejavnost, ki je trenutno še omejena«.


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (18/2021).

Preberite še: 
- Komentar: Sveto sredi sveta
- Komentar: Družina, temeljna celica družbe in Cerkve?
- Komentar: Na napakah se učimo
- Komentar: Goveja juha
- Komentar: Kristus je vstal »v živo«