FOTO: Pexels.


V teh dneh se nam zastavlja vprašanje, komu in kateremu viru informacij naj verjamemo. Od tega, komu zaupamo, je odvisno naše ravnanje, od našega ravnanja pa krhko ravnovesje v družbi.

Mnoge skrbi uničujoča moč virusa in njegova nepredvidljivost, drugi pa so prepričani, da je to del farmacevtske kampanje in zarote, s katero nas želijo obvladovati nedefinirana svetovna elita, tehnološki guruji in zagovorniki teze o prenaseljenosti planeta.

V drobnih medčloveških odnosih se to kaže tako, da si eni brez težav nadenejo masko v vseh zahtevanih okoliščinah, drugi pa se ob nošenju maske počutijo bedasto in izigrano. Pri tem ločnica levo/desno sploh ni orientacijska točka, ki bi kaj pripomogla k presoji.

Mnogo preveč svežih grobov v letu 2020 (milijon v svetovnem merilu) in izguba številnih delovnih mest terja poenotenje določenih ravnanj, pa če smo med teoretiki zarote ali zmerni previdni ljudje.

Čas preizkušnje sprejmimo kot trenutek izbire

Pomembno orientacijsko točko smo dobili z nedavnim odmevnim papeževim govorom Generalni skupščini OZN, ki nas vabi, da čas preizkušnje sprejmemo kot trenutek izbire.

»Ta čas lahko pomeni resnično priložnost za spreobrnjenje, preobrazbo, za ponovni razmislek o našem načinu življenja in o našem ekonomskem in socialnem sistemu, ki povečujeta razdaljo med revnimi in bogatimi, izhajajoč iz krivične razdelitve dobrin. Prav tako pa ta čas lahko postane priložnost za 'defenziven umik', ki nosi individualistične in elitistične značilnosti,« vabi k prenovljeni svetovni soodgovornosti, solidarnosti, ki temelji na pravičnosti in delovanju za mir in edinost človeške družine, kar je Božji načrt za svet.


FOTO: Pexels.

Ali ni zaprtje trgovin ob nedeljah, ki ga je tako soglasno sprejela sicer vedno razdeljena politika, milosten »stranski produkt« pomladne izkušnje, da se prav vsak lahko oskrbi z zalogo hrane za dva dni? Škoda, ki jo nedeljsko nakupovanje povzroča trgovkam, je večja od izkupička, od katerega ima korist trgovska branža. Za tak izračun smo potrebovali 17 let!

Milostni preobrati

»Vse je milost,« zapiše francoski pisatelj Georges Bernanos v knjigi Dnevnik vaškega župnika. Milostni preobrati pa se lahko zgodijo tudi v trgovini. Tako me je na blagajni presenetil neznani gospod, ki mi je, ko je videl, da nikakor ne najdem svoje kartice s popusti, ponudil svojo, čeprav sem kupila dva kilograma mesa, on pa je prepričan vegetarijanec.

Hitro izpraševanje vesti ob blagajniškem traku mu je narekovalo, da ima dobro delo prednost pred njegovimi načeli. Bolj kot štirih evrov popusta sem bila vesela premika, ki se je zgodil na neki čisto nenadejani medosebni ravni. Verjamem, da je nasmeh v zahvalo prišel do njega, čeprav je bil skrit pod masko.

Želim si več takih sestopov iz ideoloških, političnih in še kakšnih barier. Milost je vedno na delu in najraje vstopi prav takrat, ko imamo pred očmi dobro svojega bližnjega. To je nezgrešljiva orientacijska točka.


*Prispevek je bil najprej objavljen v tednika Družina (41/2020).*