Občutek, da nečesa, kar ti pripada, po krivici nisi dobil, res boli. Boli tem bolj, tem večje je bogastvo. Boli pa tudi zaradi občutka, da si bil staršem manj pomemben kot tisti, ki so mu zapustili več. FOTO: Tatjana Splichal


Pravijo, da je vsaj polovica slovenskih družin sprtih zaradi dediščine, nekatere kuhajo zamero do sorodnikov celo zaradi prizadetosti njihovih prednikov. Občutek, da nečesa, kar ti pripada, po krivici nisi dobil, res boli. Boli tem bolj, tem večje je bogastvo. Boli pa tudi zaradi občutka, da si bil staršem manj pomemben kot tisti, ki so mu zapustili več.

Svetopisemski Abram (pozneje Abraham) je imel glede dediščine drugačne težave: ni imel namreč potomcev. Bogu je tožil, da bo dedič njegove hiše hlapec. Takrat pa mu je Bog odgovoril, da ne bo tako: »Poglej proti nebu in preštej zvezde, če jih moreš prešteti!« Bog je Abramu obljubil, da bo tako tudi z njegovim potomstvom. Obljubil je, da bo bdel nad njimi in jim dal v last deželo med Egiptovsko reko in reko Evfrat.

Zaveza med Bogom in izvoljenim ljudstvom Judi se je z Jezusom razširila na vse nas. S svetim krstom postanemo Božji otroci, po Kristusovi smrti na križu smo tudi mi deležni odrešenja. V 1. Petrovem pismu piše, da nas je Bog »prerodil za živo upanje, za nepropadljivo, neomadeževano in nevenečo dediščino, ki je v nebesih shranjena« za nas.

Ne pozabimo, da obstaja še ena dediščina: naše zgodbe, zgled, vrednote – iz naših današnjih odločitev bodo živeli še prihodnji rodovi. Kaj bomo pustili za seboj?
_ _ _

*Prispevek je uvodnik v Naši družini (25/2021), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Komentar: Zidati na skali

Komentar: Razpoka

Komentar: Moč hvaležnosti

Komentar: Živeti za večnost