Ožbej Peterle. FOTO: Osebni arhiv.


Dragi bralci, ne skrbite, ne vas bom utrujal s kakšnimi kuharskimi recepti. Vam bom pa zastavil naslednje vprašanje. Kje ste jedli najboljšo govejo juho v svojem življenju? V Hiši Franko? Pri JB-ju? V Strelcu? Ne? Odgovor je seveda popolnoma preprost.

Najboljšo govejo juho ste jedli doma, kakopak. Ampak zakaj so najboljše goveje juhe ravno domače?

Verjetno me bo kakšen militantni materialist pribil na križ, ampak domača goveja juha je najboljša, ker v nobeni drugi juhi ne boste našli toliko ljubezni, pozornosti in topline kot v domači.

Gospodinje ali gospodinjci domačo juho ljubeznivo pripravijo in jo več ur kuhajo s posebno pozornostjo in misijo na ljudi, ki jo bodo zaužili. Goveja juha ni nikoli cilj druženja sam po sebi, ampak sredstvo, da ohranjajo dobre odnose z ljudmi, ki nas obdajajo, ki jih imamo radi.

Družina je vrednota, prijateljstvo je vrednota. In vredno se nam zdi, da ti vrednoti tudi ohranjamo.

Konservativci verjamemo, da smo podedovali nekaj dobrega, in podedovano želimo ohraniti, je večkrat povedal največji um sodobnega konservatizma, nedavno preminuli angleški filozof Roger Scruton.

Če berete Slovenski čas, ste opazili intervju s francosko filozofinjo Chantal Delsol, ki je povedala, da biti konservativec pomeni nenehno premišljevati, kaj je vredno ohranjati in kaj je treba spremeniti. Iz te izjave lahko sklepamo, da je pozicija konservativca v svojem bistvu dinamična in ne statična, kot si marsikdo zmotno predstavlja.

Pomeni, da moramo kar se da globoko razumeti lastno identiteto v vsej svoji zgodovinski, kulturni, religiozni in social-ekonomski genezi, a hkrati tudi razumeti duh časa in se ustrezno prilagajati, če želimo ohraniti tisto, za kar smatramo, da je pomembno, dobro.

Ravno zaradi tega je pozicija konservativca toliko zahtevnejša, ker je manj univerzalno globalistična in bolj lokalna. Marksisti iz Baltimora, Nove Gorice, Cape Towna ali Omska imajo dosti bolj podoben pogled na svet kot pa konservativci iz zgoraj naštetih mest.

Po drugi strani pa je tudi problem, ker je veliko konservativnih pozicij preslabo artikuliranih in hkrati popreproščeno in demagoško uporabljenih v vsakdanji politični rabi.

Na tem mestu sicer ni prostora, da bi se vprašali, kdo in kaj konzervira konzervo, ki konzervira. Ampak ko boste naslednjič v družinskem okolju srebali domačo govejo juho, se za trenutek ustavite in vprašajte: kaj se pa vam zdi vredno, da se konzervira? Jaz imam nekaj idej, kakšne so pa vaše?


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (10/2021).

Preberite še:
- Komentar: Dialog ni samo seštevek dveh monologov
- Komentar: Norčevanje iz demokracije, žalitev ustave
- Komentar: Okus in vonj ljubezni
- Komentar: Kvas družbe