Manica Ferenc: »Ali se bo, če bo v medijih zrnja več kot plev, res povečala tudi branost, gledanost, poslušanost?« FOTO: Tatjana Splichal. 


»Zna govoriti v neskončnost in nič povedati. Njegovi razlogi sta dve zrnci pšenice v dveh mernikih plev. Cel dan moraš iskati, da ju najdeš, in ko ju najdeš, nista bili vredni iskanja.« S temi Shakespearjevimi besedami je papež Frančišek v poslanici ob svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja opozoril na prazno besedičenje v današnjem svetu.

Besede, ki še kako veljajo za vsebine v medijih: od elektronskih (radia, televizije) do tiskanih (časopisi, revije), da o družbenih omrežjih ne zgubljamo besed.

Poslušaš, gledaš, listaš, prebiraš … na koncu se vprašaš: Kaj sem novega izvedel, na katera vprašanja sem dobil odgovore? So novice sploh resnične ali skrbno pripravljen konstrukt, se sploh dogaja še kje kaj lepega, spodbudnega? Ali je vse ena sama katastrofa, korupcija, zloraba za vsakim vogalom? Prevare, afere, vojne, naravne nesreče …

Koliko zrn najdemo? Se res nič dobrega več ne zgodi, kar bi bilo vredno novinarske pozornosti? Gotovo najdemo tudi dobre zgodbe, verodostojne raziskave in komentarje, tu in tam kakšno preiskovalno novinarstvo.

Ko stopiš pred kiosk s časopisi, dobiš vtis, da je časopisov in revij veliko, ko začneš izbirati, kaj bi kupil in potem z radovednostjo prebral, pa je že teže. Zakaj? Ko malo bolj pogledaš naslove, fotografije, kmalu sprevidiš, da se povsod pojavljajo iste zgodbe, le malce predelane.

O tem, da je naš medijski prostor neuravnotežen, smo na teh straneh že veliko pisali, analizirali in komentirali.

V teh dneh je izšel novi tednik Domovina. Pogumno dejanje v tem času. Prvič zato, ker mnogi ne verjamejo v prihodnost tiskanih medijev: naklade so že sedaj nizke, med bralci ni zanimanja za resne vsebine; tudi oglaševalski kolač se neizprosno tanjša.

Drugič pa zato, ker vlada prava medijska vojna: tako imenovani mainstream ali osrednji mediji proti vsem in vsakomur, ki je samo malo naklonjen sedanji vladi, desno usmerjenim, tistim, ki zagovarjajo tradicionalne vrednote, sprožajo vedno nove pogrome, še najbolje jo odneseš, če te ignorirajo; neizprosni so tudi napadi in žaljenja novinarjev, ki se jim prilepi etiketa desničarski.

Če spremljamo samo dnevne novice, resnično ni sledu o uravnoteženosti poročanja. Pet petkovih kolesarjev dobi več pozornosti kot obisk premierja v Franciji. No, pozornosti smo deležni tudi verniki, če pride v cerkev kakšen več, kot je trenutno dovoljeno zaradi epidemije, ali če si denimo birmanci zgolj za hip snamejo maske, zato da se fotografirajo.

Ob pogledu na slovensko medijsko krajino se mi večkrat zastavi vprašanje: Ali bi bila bolj pluralna, če bi javno RTV v 90. letih »lustrirali«? Če bi uspela projekta desno usmerjenih dnevnikov, najprej Slovenca in nato Jutra? Bi bila bolj pluralna, če vmes ne bi nekateri »neodvisni novinarji« v določenem času podlegli kapitalu, politiki?

Ne nazadnje pa: Ali se bo, če bo v medijih zrnja več kot plev, res povečala tudi branost, gledanost, poslušanost?


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (22/2021).

Preberite še: 
- Komentar: Sveto sredi sveta
- Komentar: Družina, temeljna celica družbe in Cerkve?
- Komentar: Na napakah se učimo