Ko sem v zadnjem Slovenskem času prebiral komentarje državnozborskih volitev avtorjev, katerih večino sicer globoko cenim, se preprosto nisem mogel upreti skušnjavi.

Moje vprašanje je namreč nadvse preprosto: Kako si razlagamo dejstvo, da je Slovenija skoraj edina država v Evropski uniji, kjer desna sredina ne more zmagati na volitvah? Kako je mogoče, da je bila v zadnjih štirinajstih letih desna sredina na oblasti samo tri leta? 

In če smo natančni, še to izključno po zaslugi nesposobnosti leve sredine. Brez legendarne zakalkulacije Marjana Šarca leta 2020 ne bi bilo tretje Janševe vlade. Brez Zorana Jankovića, ki leta 2011 ni uspel sestaviti koalicije, ne bi bilo druge Janševe vlade. V zadnjih tridesetih letih so stranke desno od sredine vodile državo slabih osem let.

Na letošnjih volitvah so Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Povežimo Slovenijo dobile 400.000 glasov, kar znaša trideset odstotkov vseh oddanih glasovnic. Trideset! 

Denimo daljnega leta 2004 sta SDS in NSi pri udeležbi, ki je bila za več kot 200.000 glasov nižja od letošnje, prejeli vsaka po 6.000 glasov več. Takratna SLS je dobila 26.000 glasov več kot vse stranke, ki so letos tvorile Povežimo Slovenijo. Glasovi za desno sredino so predstavljali štiriinštirideset odstotkov vseh glasov.

So časi takšnih rezultatov za vedno mimo? Bo desna sredina še kdaj predstavljala realno alternativo? 

Zakaj celotni desnosredinski blok, in to kljub temu da je dedič mnogih idej, nazorov, politik, ki so sicer med večino Slovencev zelo cenjene, obsojen na drobtinice nesposobnosti, ki padejo z levosredinske mize? 

Zaskrbljujoče je stanje v državi, v kateri bi letos na volitvah zmagala tudi plastenka radenske, če bi lahko kandidirala.

Še preden pa v lastni maniri za vso nastalo situacijo obsodimo Sarumana iz Murgel, se vprašajmo: Kaj pa je narobe z desno sredino? 

In to storimo, še preden kot brezgrešniki z brunom v očesu mečemo kamne v bodočo vlado, ki še ni sprejela niti enega samcatega zakona. Vdihnimo in izdihnimo. Saj bodo vsaj čez štiri leta spet volitve. 

Vendarle še vedno živimo v demokraciji, kjer naj bi bila izmenjava oblasti nekaj povsem normalnega. Stranke so del iste politične arene. Igrajo isto igro. 

Vendar ali bo rezultat takrat drugačen? In zakaj bi bil? Če mi dovolite parafrazo enega od komentatorjev volitev iz Slovenskega časa: pokora političnega prostora desno od sredine traja že kar nekaj časa. Smo se česa naučili iz nje?

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (20/2022).