Ožbej Peterle. FOTO: Osebni arhiv.


Po dolgem času sem v roke ponovno vzel knjigo francoskega filozofa Andrea Comte-Sponvilla Mala razprava o velikih vrlinah. Vedno se mi je zdelo zanimivo, da je uvodno poglavje namenjeno vljudnosti.

Ali je vljudnost sploh vrlina, se že na začetku vpraša avtor. Ne nazadnje je lahko tudi morilec preklemano vljuden, a je še vedno morilec. Vljudnost se požvižga na moralo in morala na vljudnost, pravi Sponville. A po drugi strani: ko za nekoga rečemo, da je dobro vzgojen, najprej pomislimo prav na vljudnost.

Manire oziroma bonton so zelo fluidna stvar. Seveda je Veselov Olikani Slovenec iz leta 1868 v marsičem popolnoma drugačen od zadnje, devetnajste edicije Emily Post's: Etiquette, ampak osnovna načela so brezčasna: prijaznost, spoštljivost, sočutje in poštenost nam v vsakdanjih odnosih omogočajo, da lahko skupaj živimo prijaznejše življenje, v sožitju.

Človek lahko postane človek samo z vzgojo, pravi Kant. Velja podobno za družbo?

Na vljudnost se večkrat spomnim, ko opazujem vsakdanje politične razprave. Živimo v pluralni družbi, imamo različna mnenja ter jih poskušamo bolj ali manj uspešno artikulirati.

Pogrešam pa dialog. Dialog ni samo seštevek dveh monologov, ampak sta za dialog potrebna vsaj dva.

Kot pravi starosta slovenske krščanske demokracije dr. Marko Kremžar: ne debatirati, ker v debati mora nekdo zmagati. Pogovarjati se, se poslušati. Pogovor je nekaj dobrega sam po sebi.

Zmožnost dialoga postaja iskana dobrina. V družbi, kjer se komunikacija omeji na 140 znakov in družbena omrežja povampirijo še tako priznane in ugledne ume, se je morda smotrno spomniti besed avstrijskega kardinala Franza Königa iz knjige Vera je svoboda:

»Če hočemo začeti dialog, se ne smemo odpovedati skrajni strogosti in veliki umski poštenosti. Predvsem moramo spoštovati sogovornika, njegovo osebnost in njegove misli. … Če naj bližnjega ljubimo, ga moramo spoznati, razumeti in mu pokazati, da tega dogajanja ne jemljemo površno.«

Umska poštenost, spoštovanje, ljubezen, razumevanje drugega – uau, ti pojmi se slišijo kot iz nekega drugega sveta! A živimo v tem svetu in vsak slehernik predstavlja delček mozaika družbe.

Brez ponotranjenja zgoraj naštetih pojmov ne moremo delovati ne na osebni, družinski in ne na ravni skupnosti ali države, vsaj zgodovina nas tako uči.


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (06/2021).

Preberite še:
- Komentar: Znane besede bom razumel drugače
- Komentar: Slišite pesem življenja?
- Komentar: Vsak je dobrodošel