Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal. 


Dogodki ob 30-letnici samostojnosti se vrstijo drug za drugim. Naj posebej opozorim na enega izmed njih: odprtje fotografske razstave Ponosni na Slovenijo na ploščadi pred Parkom vojaške zgodovine v Pivki, ki so jo pripravili skupaj z Uradom vlade za komuniciranje.

Za razstavo so zbrali teme, ki nas povezujejo, na katere smo lahko ponosni. To so teme s področja mednarodne politike, kulture, športa in gospodarstva. Na fotografijah plapola slovenska zastava na vrhu Triglava, prijazno pa v nas zre tudi papež Janez Pavel II. na obisku v Postojni.

Ob odprtju razstave je direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič nizal dejstva: zmagali smo v vojni za obrambo samostojnosti, dosegli mednarodno priznanje, Slovenija je postala članica Združenih narodov, vstopila v Evropsko unijo, Nato, prevzela evro; vrstili so se uspehi v gospodarstvu, športu, kulturi … Na vse to smo lahko upravičeno ponosni.

Slavnostni govornik je bil Evgen Bavčar, filozof in vizualni umetnik, kozmopolit. Kritično se je ozrl na našo manjvrednostno miselnost, ki se je moramo otresti: okrepiti moramo nacionalno identiteto, postati ponosni na svojo državo, zavedati se moramo, da sedaj že trideset let, potem ko smo bili prej skozi stoletja vedno v drugih državah in se borili za druge, delamo zase v svojem imenu, slovenščina je postala komandni jezik.

Ob tem je izrazil prepričanje, da nas pivška razstava opominja, »da smo tudi Slovenci znali dati času čas, kljub neizprosnemu ponavljanju 'valjenja' Sizifove skale, ki nam je v dolgi zgodovini vedno znova zdrsnila po pobočju zgodovine navzdol«.

Fotografsko upodobljeni dogodki in osebe na razstavi so po njegovih besedah »srečna naključja, so kot izjemni vrhovi gora, ki se vzpenjajo iz morja ponavljajočega se trajanja. Z zavestjo svoje narodne identitete in samoniklosti smo v zgodovinskem poteku, ki so nam ga vsiljevali drugi, izbrali trenutke zgodovinskega čudeža – rojevanja lastne države.«

Ob pogledu na fotografijo papeža Janeza Pavla II. je spomnil, da smo Slovenci že dolgo prej našli pot do Vatikana, tudi prek Jakoba Ukmarja, ki je bil v stiku s papežem Janezom XXIII. Obveščal ga je o težavah manjšin, predvsem tržaških Slovencev, in te informacije so bile del okrožnice Napredek narodov. Tako smo Slovenci, čeprav skozi manjšine, stopili v svet.

Bavčar je poudaril nujnost uvedbe državljanske vzgoje v izobraževalne programe: »To poznajo vse države. Slovenija tega nima, ampak upam, da bo uslišala besede svoje ikone – Borisa Pahorja – in uvedla državljansko vzgojo. To je pa velika eksistenčna nuja.«

Kako prav ima. Zatorej: bodimo ponosni, da živimo v svobodni in demokratični državi, da si sami pišemo zgodovino!


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (26/2021).

Preberite še: 
- Komentar: Sveto sredi sveta
- Komentar: Družina, temeljna celica družbe in Cerkve?
- Komentar: Na napakah se učimo